Slovenski otroci ne zajtrkujejo in imajo previsoko telesno težo

UNICEF-ov raziskovalni center Innocenti je danes predstavil poročilo o blaginji otrok v 29 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, med katerimi je tudi Slovenija. Na vrhu lestvice se je znašla Nizozemska skupaj s štirimi državami s severa Evrope (Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko), medtem ko so se štiri države z juga Evrope (Grčija, Italija, Portugalska in Španija) znašle na spodnji polovici. Slovenija na 12. mestu. 

UNICEF-ovo poročilo preučuje blaginjo otrok v gospodarsko najrazvitejših državah sveta. Mednarodna primerjava razkriva, da blaginja otrok ni direktno povezana z bogastvom države, temveč v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah in da so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. Tako je Slovenija višje na lestvici kot Kanada, Češka višje kot Avstrija in Portugalska nad Združenimi državami Amerike.

Poročilo preučuje blaginjo otrok s petimi dimenzijami povezanimi z življenjem otrok: materialno blaginjo, zdravjem in zaščito, izobraževanjem, vedenjem in tveganji ter stanovanjskimi razmerami in okoljem. 

O Sloveniji
Slovenija je z 12. mestom najvišje uvrščena država iz srednje in vzhodne Evrope, tik za Belgijo, Dansko in Irsko. Ker gre za mednarodno primerljivo raziskavo, so podatki o življenju otrok iz leta 2010 in zrcalijo odločitve vlad pred nastopom gospodarske krize. Tudi v preteklih raziskavah o življenju otrok se je Slovenija uvrščala precej visoko, kar je posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok. To je v času varčevalnih ukrepov in nižanja socialnih pravic izjemno pomembno sporočilo odločevalcem, saj zaznavamo, da je gospodarska kriza v zadnjih treh letih občutno vplivala na poslabšanje položaja otrok tudi v Sloveniji. 

Materialna blaginja otrok: V okviru materialne blaginje otrok (merjene skozi relativno stopnjo revščine otrok, vrzel relativne revščine otrok, stopnjo prikrajšanosti otrok in odstotek otrok, katerih družine ne živijo v obilju) se Slovenija uvršča na 8. mesto.

Zdravje in zaščita:
Na področju zdravja in zaščite (merjeno skozi umrljivost novorojenčkov, nizko telesno težo ob rojstvu, stopnjo precepljenosti, stopnjo umrljivosti otrok med 1 in 19 let) se uvršamo na zelo visoko 6. mesto. Slovenija ima takoj za Islandijo najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov (2,3 smrti na 1000 rojstev) med državami OECD. Ta rezultat je posledica dobrih praks iz preteklosti, ki jih moramo v prihodnosti ohraniti in nadgraditi ter ne smejo biti podvrženi varčevalnim ukrepom. Kot primer navajamo uvedbo hitrejšega odpusta mamic iz porodnišnic, kar vpliva na nižanje odstotka uspešno dojenih otrok, to pa lahko vodi v večjo dovzetnost za bolezni kasneje v življenju.  

Izobraževanje: Slovenija je po izobraževanju (merjeno skozi vključenost v predšolsko vzgojo, vključenost v nadaljnje izobraževanje, delež mladih iz skupine NEET (niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v starosti 15 do 19 let)) na izjemnem 5. mestu.  Kar 91 odstotkov mladih med 15. in 19. letom je vključenih v izobraževanje, medtem ko zgolj 2,5 odstotka mladih pripada t.i. NEET skupini, s čimer se Slovenija uvršča takoj za vodilno Norveško. 

Vedenje in tveganje: V dimenziji vedenja in tveganja (merjeno z 10-imi indikatorji, ki opredeljujejo tri področja: prehranjevanje in telesno vadbo, tvegano vedenje, izpostavljenost nasilju) se uvrščamo na zelo slabo 21. mesto. Zaskrbljujoče je, da imamo v Sloveniji najvišjo stopnjo otrok (18%) s prekomerno telesno težo izmed držav srednje in vzhodne Evrope in izmed vseh držav v raziskavi najnižjo stopnjo otrok, ki zjutraj redno zajtrkujejo (43,6%). 40 odstotkov otrok uživa sadje vsak dan. Bolj spodbudni so podatki glede telesne vadbe, saj je 21 odstotkov slovenskih otrok telesno aktivnih vsaj eno uro dnevno. 
Tvegana vedenja otrok in mladih v Sloveniji vzbujajo skrb. Uvrščamo se na 21. mesto po številu otrok starih 11, 13 in 15 let, ki so bili vsaj dvakrat doslej vinjeni. Na 22. mestu pa smo po številu otrok omenjene starostne skupine, ki so v zadnjem letu uživali marihuano. Kar 42 odstotkov otrok je bilo v enem letu vsaj enkrat vpletenih v fizični pretep, 21 odstotkov pa je bilo žrtev medvrstniškega nasilja. Kljub temu pa je spodbudno, da imamo najnižji odstotek otrok v srednji in vzhodni Evropi, ki kadijo tobačne izdelke (7,7%) in nizko pojavnost mladoletniških nosečnosti (4,77 rojstev na 100 deklet).   

Stanovanjske razmere in okolje: V dimenziji stanovanjskih razmer in okolja (merjeno s številom sob na osebo; odstotkom gospodinjstev z otroki, ki imajo vsaj eno bivanjsko težavo; številom umorov v celotni družbi; onesnaženostjo zraka) se uvrščamo na 20. mesto. Otroci v Sloveniji so eni najbolj izpostavljenih onesnaženosti zraka, saj se uvrščamo kar na 24. mesto. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji nizko število umorov in se uvrščamo takoj za Avstrijo in Norveško.  

Zadovoljstvo otrok s svojim življenjem
Poročilo vključuje tudi samooceno otrok glede zadovoljstva z lastnim življenjem. Samoocene večinoma sovpadajo z razvrstitvijo držav glede na blaginjo otrok (Slovenija se je tako znašla na 10. mestu), z nekaj izjemami: otroci v Grčiji in Španiji so tako s svojimi mnenji države uvrstili kar do 20 mest višje kot se državi sicer uvrščata na lestvico blaginje otrok, otroci iz Nemčije in Luksemburga pa so z nezadovoljstvom s svojim položajem svoje države uvrstili do 16 mest nižje. 

Pomembno je, da se stanje otrok v razvitem svetu podrobno spremlja. S tem lahko preprečimo, da bi največje breme gospodarske recesije padlo na najranljivejše, ki so ga najmanj zmožni nositi, ter da bi izničilo dosežke preteklega desetletja.  Še posebej v času gospodarske krize je pomembno, da vlade pred uvedbo novih ukrepov temeljito raziščejo učinke na otroke in mlade. Vlada mora uvesti tudi merljive cilje o zmanjšanju revščine posebej za otroke, saj so otroci večinoma bolj ogroženi z revščino kot odrasli. Zato UNICEF poziva vlado in socialne partnerje, da postavijo otroka in mladino v središče njihovega procesa odločanja. To morajo storiti tako v času gospodarske krize kot tudi v boljših finančnih obdobjih.

---

Celotno poročilo:
http://bit.ly/10J2scI (pdf, 3.5 MB) 
http://www.unicef-irc.org/Report-Card-11/

Video intervju z avtorjem poročila, Petrom Adamsonom:
http://goo.gl/efLXv (.mov, 382.5 MB)