Vse več revnih otrok tudi v Sloveniji

UNICEF-ovo raziskovalno poročilo (Report Card 10) razkriva razsežnosti revščine in prikrajšanosti otrok v najrazvitejših državah sveta. Poročilo navaja, da število revnih otrok v Sloveniji narašča. Kar 8,3 % otrok je prikrajšanih za dve ali več osnovnih dobrin. Najbolj se je kriza dotaknila posebej ranljivih otrok, saj je 43,6 % otrok iz družin, kjer je eden ali sta celo oba starša brezposelna, občutno prikrajšanih.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje. UNICEF opozarja, da v 35 državah članicah EU in OECD z razvitimi gospodarstvi v revščini živi kar 30 milijonov otrok. Gospodarska in finančna kriza ter povečevanje brezposelnosti pa še nadalje povečujejo stopnjo revščine prebivalcev, ki v povečanem obsegu vpliva tudi na življenje otrok. Pozornost zbujajo predvsem primerjave med državami s podobno razvitimi gospodarstvi, ki dokazujejo, da lahko vladne politike bistveno vplivajo na življenje otrok. Prav tako je očitno, da so se nekatere države s pomočjo boljših sistemov socialne zaščite uspešneje spopadle s krizo kot druge. Zavedati pa se je treba, da obstaja tveganje, da se bodo posledice slabih odločitev čutile ne med obdobjem krize, temveč šele mnogo kasneje.

Socialna zbornica Slovenije opozarja,« da bo v letu 2013 revna vsaka družina z dvema otrokoma, ki bo imela samo enega visoko izobraženega zaposlenega, ki ne bo zaslužil več kot 1.260 EUR mesečno.«

V letu 2011 je bilo v Sloveniji po statističnih podatkih 13,6% revnih ali 273.000 ljudi, poleg njih pa še 113.000 socialno izključenih - v skupnem številu torej že 386.000 oseb, kar je 19,3% populacije. Stanje se v letu 2012 še poslabšuje, napovedi za prihodnje leto pa kažejo, da bo k povečanju revščine prispeval tudi javni sektor in srednji razred, ki se bo v Sloveniji zmanjšal. Meja revščina za posameznika je 600 EUR prejemkov mesečno. Januarja letos je v Sloveniji prišel v veljavo Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zaradi ukrepov, kot so spreminjanje štipendij za mladoletne dijake, zmanjšanje otroških dodatkov, sprememba subvencije za šolsko malico (prejemnikov 92.000 otrok) in prevoz, bo zagotovo prišlo do slabšanja socialnega položaja otrok in mladih tudi v Sloveniji.

V najslabšem položaju gospodinjstva brez zaposlenih članov in z vzdrževanimi otroki

Po podatkih Statističnega urada RS o stopnjah tveganja revščine iz leta 2011, so bila v najslabšem položaju gospodinjstva, v katerih ni bil noben član zaposlen ali samozaposlen, kjer je pod pragom revščine živelo 39,9 odstotkov oseb, še posebej pa so bila ranljiva gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, v katerih so živeli tudi vzdrževani otroci, in sicer kar 74,5 odstotkov. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (40,0 %) in enostarševska gospodinjstva (30,8 %) ter pari s tremi ali več otroki (18,2 %). Med vsemi osebami pod pragom tveganja revščine so največji 32-odstotni delež predstavljali upokojenci, sledili pa so mladoletni otroci z 20-odstotnim deležem.

V UNICEF-ovi raziskavi merilo Indeks prikrajšanosti otrok opredeli otroka kot »prikrajšanega«, v kolikor mu manjkata dve ali več izmed 14 osnovnih dobrin, med katere med drugimi spadajo trije obroki na dan, miren prostor za pisanje domače naloge, poučne knjige na domači knjižni polici, dostop do interneta idr. V Sloveniji je splošna stopnja prikrajšanosti 8,3 %, kar nas postavlja ob bok Češke, Cipra in Španije. Vendar pa podrobnejši pogled v posamezne skupine posebej ranljivih otrok pokaže, da je razlika precejšnja, saj je prikrajšanih 17,3 % otrok iz enostarševskih družin, 32,9 % otrok staršev z nižjo izobrazbo in kar 43,6 % otrok iz družin, kjer je eden ali sta celo oba starša brezposelna.

Kako naprej?

Na področju socialne zakonodaje je nujno potreben poglobljen pogled na nov sistem socialnih prejemkov, ki so namenjeni zmanjševanju revščine in socialne izključenosti, vendar pa je s spreminjanjem pogojev teh prejemkov moč predvidevati, da bo zagotovo prišlo do slabšanja socialnega položaja številnih ljudi. Da Slovenija ne bi zdrsnila po lestvici navzdol, mora ohraniti obseg socialnih izdatkov za otroke in družine.

Ukrep, ki je v Sloveniji pred sprejetjem novega zakona omogočal brezplačno varstvo za drugega otroka, je zagotovo pripomogel k večji vključenosti otrok iz socialno šibkejših družin. Potrebno je ohraniti subvencije, namenjene predšolski vzgoji in izobraževanju, predvsem zaradi pomena, ki ga ima vključenost otrok v vrtce za emocionalni in kognitivni razvoj otrok.

Narodi, ki ne uspejo zaščititi otrok pred revščino, plačajo visoko ceno v obliki zmanjšanja znanja, produktivnosti, nižjih dosežkov na področju izobrazbe in zdravja ter s povečanjem verjetnosti brezposelnosti in posledično odvisnosti od socialnih transferjev v bodoče. Poruši pa se tudi socialna povezanost družbe. Ekonomski argument je zato izrazito na strani zaščite otrok pred revščino!

Še pomembnejši kot ekonomski argumenti pa so načelni razlogi. Ker imajo otroci samo eno priložnost za normalen telesni in duševni razvoj mora biti zaveza, da jih zaščitimo pred revščino, spoštovana tako v dobrih kot slabih časih. Družba, ki ji to ne bo uspelo tudi v težkih gospodarskih časih, je družba, ki izda svoje najbolj ranljive člane in v bistvu prelaga socialne in ekonomske probleme za nekaj let, ko zagotovo postanejo še težje rešljivi.

Stremimo k temu, da »sporočila in zaveze«, zapisana v dokumentih, ki so bila aktualna včeraj, danes in bodo jutri, uresničujemo vsi, vsak dan in na vseh področjih družbenega življenja, od države in njenih organov, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij, medijev, javnosti in družine kot temeljne socialne skupnosti, ki odločilno vpliva na položaj otrok.

UNICEF Slovenija bo še naprej aktivno usmerjen k temu, da se krepi družbena odgovornost do vseh otrok, tistih, ki se s težkimi pogoji soočajo v Sloveniji, kot tudi tistih, ki visijo na nitki življenja v državah v razvoju.

 

Povezave za dodatne informacije: