V Sloveniji že 317 UNICEF-ovih Varnih točk za otroke

Ljubljana, 10. september 2012 – UNICEF-ove Varne točke za otroke postajajo vse bolj uspešen in prepoznaven projekt: zaživele so že v 21-ih krajih po Sloveniji, kjer je več kot 300 Varnih točk, med njimi prvi parlament na svetu, in skupaj več kot 800 srčnih ljudi po vsej Sloveniji, ki prostovoljno pomagajo otrokom. 


UNICEF Slovenija že od leta 2003 po slovenskih občinah vzpostavlja Varne točke. Te namreč pripomorejo k ozračju varnosti otrok, saj je otrokom vedno na razpolago varno in prijazno zavetje, kamor se lahko zatečejo po pomoč v stiski. Doslej so zaživele že v 21-ih krajih po Sloveniji: Novi Gorici, Piranu, Rušah, Celju, Ljubljani, Mariboru, Velenju, Kranju, Trbovljah, Sežani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Medvodah, Slovenski Bistrici, Šmarjah pri Jelšah, Izoli, Cerkvenjaku, Novem mestu, Idriji in Šentjurju, v mesecu oktobru pa se bo v mrežo vključil tudi Koper. V Ljubljani se nahajajo v vseh četrtnih skupnostih, kmalu pa bo zaživela že 100. Varna točka.

Otroci lahko UNICEF-ove Varne točke prepoznajo po posebni nalepki - smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu. Gre namreč za različne javne prostore kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, parlament, mladinski centri, trgovine in podobno, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Ti so usposobljeni za pomoč otrokom, saj se udeležijo posebnega izobraževanja, ki ga zanje organizira UNICEF Slovenija in jih seznani, kako pomagati otrokom v stiski. Osebje v Varnih točkah je tudi najpomembnejši člen projekta, saj v njem sodelujejo prostovoljno in s svojo srčnostjo ter prizadevnostjo pomagajo otrokom v težavah. V 317  Varnih točkah deluje že več kot 800 srčnih ljudi!

Varne točke se nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši. »Otroci se vanje najpogosteje zatečejo zaradi medvrstniškega nasilja, družinskih stisk, nadlegovanja, manjših poškodb, če potrebujejo pomoč pri domači nalogi, so pozabili ključe in ne morejo domov ali pa potrebujejo zgolj pozornost in prijazen pogovor. V preteklem šolskem letu smo zabeležili 41 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah in je bilo potrebno posredovanje strokovnih služb, dejansko pa je število obiskov zaradi manjših težav še mnogo višje«, je izkušnje povzel Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija. Namen Varnih točk je tudi krepitev povezav med vsemi družbenimi akterji, ki vplivajo na varnost v mestu. UNICEF Slovenija zato pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, lokalnimi koordinatorji, policijo, centri za socialno delo, šolami in zdravstvenimi domovi. Da je skupno sodelovanje pri ustvarjanju varnejšega okolja za otroke ključnega pomena, je pojasnil tudi mag. Simon Slokan, komandir Policijske postaje Moste.

»Pozivam vse otroke in mladostnike, da o svojih težavah spregovorite in jih ne držite v sebi. Po pomoč lahko pridete tudi v imenu svojega prijatelja, če si ta ne upa priti – v Varnih točkah se bomo zavzeli za vse vaše težave«, je mlade na novinarski konferenci pozval Boštjan Gorenc Pižama ter s tem poudaril pomen nenehnega informiranja otrok, da so Varne točke namenjene prav njim. Nanje jih opominjajo tudi šolski urniki z zemljevidi in plakati, ki jih zanje vsako leto pripravi UNICEF Slovenija.

Da v Sloveniji nimamo zgolj Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest, temveč je zagotavljanje varnosti in prijaznosti otrok tudi ena od vrednot vodilnih v državi, dokazuje tudi podatek, da se ponašamo s prvim parlamentom na svetu, ki se je vključil v mrežo UNICEF-ovih Varnih točk. S tem odgovornim nazivom slovenski parlament podaja pomembno sporočilo: varnost otrok je pravica vsakega otroka in odgovornost vseh nas je, da ni zgolj črka na papirju.


Več informacij za medije:
Maša Gorjup, Vodja odnosov z javnostmi, UNICEF Slovenija; GSM 031 667 070: masa.gorjup@unicef.si