Varne točke že pripravljene

Več kot 700 ljudi v Sloveniji, ki prostovoljno deluje v Varnih točkah, je opravilo izobraževanje, na katerem so se seznanili, kako lahko pomagajo otrokom v stiski.

Eno takih izobraževanj je UNICEF Slovenija pripravil tudi za prostovoljce iz Državnega zbora, ki je leta 2009 kot prvi parlament na svetu postal Varna točka. Da so Varna točka v pravem pomenu besede, so že dokazali, ko so pomagali otroku, ki se je k njim zatekel v izjemno težki stiski.

Državni zbor RS se je 16. novembra 2009 kot prvi parlament na svetu pridružil UNICEF-ovi mreži Varnih točk, katerih cilj je ustvariti večje ozračje varnosti za otroke in mladostnike.

Varna točka je označen javni prostor, kamor otroci prihajajo, če jim nagajajo vrstniki, imajo težave doma, potrebujejo pomoč pri domači nalogi, se izgubijo in ne morejo priti domov ali pa se le želijo pogovoriti z odraslim, jim povedati kakšno šalo oziroma se zaupati o novi simpatiji. 

Varne točke so javno dostopni prostori, kot so lekarne, knjižnice, mladinski centri, banke, frizerski saloni in celo parlament. V Varnih točkah je prisotno usposobljeno osebje, ki je prostovoljno pripravljeno otroke v osebni stiski v danem trenutku zaščititi, jim svetovati in jim nuditi osnovne informacije in pomoč. 

UNICEF Slovenija, ki strokovno vodi in koordinira projekt, za vse prostovoljce v projektu vsako leto organizira izobraževanje, kjer spoznajo kako lahko pomagajo otrokom, ki se zatečejo po pomoč. Za uslužbence Državnega zbora je letošnje izobraževanje, na katerem je cel dan vladalo izjemno pozitivno vzdušje, potekalo 4. junija. Preko teoretičnih in tudi praktičnih primerov so udeleženci pridobili koristne izkušnje o tem, kaj nasilje je in na katere znake nasilja naj bodo pozorni, da bi nasilje prepoznali. Nekatere vrste nasilja je namreč težje prepoznati. Največkrat je opazno fizično nasilje, ki pušča vidne posledice, težje je prepoznati psihično nasilje, najtežje pa je otrokom spregovoriti o spolnih zlorabah. Namen teh delavnic je, po eni strani vživeti se v položaj otroka in razumeti njegovo počutje, občutke, telesne reakcije, po drugi strani pa otroku ponuditi možne načine posredovanja v različnih situacijah. Na podlagi dejanskih primerov obiskov v Varnih točkah so udeleženci odigrali vloge, tako otrok kot odraslih v Varnih točkah – ter se tako soočili z različnimi možnimi konkretnimi situacijami, v katerih bi se lahko znašli v Varni točki. Spoznali so tudi, kakšno vlogo in pristojnosti imajo CSD, policija, krizni centri in telefoni pomoči. Ker Varna točka v Državnem zboru deluje 24 ur na dan, imajo .ključno vlogo v tej Varni točki zaposleni, ki svoje delo opravljajo ob glavnem vhodu v Državni zbor, kot tudi službe z ustreznimi prostori, ki lahko otroku nudijo mirno okolje. 

V vsaki Varni točki bodo otroke pričakali prijazni in srčni ljudje, ki so pripravljeni otroka zaščititi, mu svetovati ter mu nuditi osnovne informacije ali pomoč. Otroke je potrebno spodbujati, da brez strahu pridejo v Varno točko, kjer mu bodo prisluhnili, se z njim pogovorili in skupaj poskušali najti rešitev problema. Varne točke so torej že pripravljene na pomoč.

»Pozivam torej vse otroke in mladostnike, da o svojih težavah spregovorijo in se kadarkoli zatečejo v Varne točke, kjer se bomo zavzeli zanje«, je mlade pozval Boštjan Gorenc Pižama, podpornik projekta, ter s tem poudaril pomen nenehnega informiranja otrok, da so Varne točke namenjene prav njim. 

UNICEF-ove Varne točke v številkah:

21 slovenskih mest in krajev, 
18 zavez županov, 
298 Varnih točk,
prvi parlament na svetu, 
skupaj več kot 770 srčnih ljudi po vsej Sloveniji, ki so se prostovoljno vključili v projekt, da bi pomagali otrokom