Pljučnica in diareja glavna vzroka smrti med otroki

Pljučnica in diareja skupno povzročita kar 29 odstotkov smrtnih primerov med otroki, mlajšimi od 5 let. 


UNICEFKer je obe bolezni mogoče omejiti ali celo preprečiti s cepljenji, ustreznimi higienskimi razmerami, čisto pitno vodo, zagotavljanjem zdravstvene oskrbe in primerno prehrano, so še toliko bolj pomembni napori UNICEF-a in njegovih partnerjev k izboljšanju teh prvin. 

Cepljenje je najboljše zagotovilo za zaščito otrok pred omenjenima boleznima. Uporabljajo se cepiva proti najpogostejšim povzročiteljem pljučnice in prebavnih bolezni. Ker je precepljenost otrok v Južni Aziji in Podsaharski Afriki najnižja, so otroci na teh področjih najbolj izpostavljeni nevarnosti. UNICEF s programi cepljenja povečuje precepljenost otrok v državah, kjer so ravni najnižje.

Zagotavljanje ustreznih higienskih razmer je pomembno tako z vidika preprečevanja omenjenih bolezni kot tudi njihovega širjenja. Umivanje rok z milom in vodo je cenovno najbolj učinkovita metoda za preprečevanje obolevanja otrok, a so možnosti za razvijanje takih navad v nekaterih državah v razvoju praktično nične. UNICEF s širjenjem vodnega omrežja in zagotavljanjem drugih virov čiste vode ter mila in dezinfekcijskih sredstev širi zavedanje prebivalstva o pomembnosti higiene pri omejevanju in preprečevanju epidemij.

PLJUČNICA

Pljučnica je pri otrocih najpogosteje posledica ošpic in oslovskega kašlja, dveh otroških bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem. Precepljenost otrok na svetovni ravni je 85-odstotna, ogroženi pa so otroci v najrevnejših predelih sveta. Na teh območjih so otroci izpostavljeni tudi višjim ravnem onesnaženosti v gospodinjstvih, ki povečujejo ogroženost zaradi pljučnice, saj se za ogrevanje in kuhanje večinoma uporabljajo trda goriva. K večji obolevnosti prispeva tudi prenatrpanost gospodinjstev.

UNICEFČeprav je precepljenost otrok v zadnjem času večja, ponekod še vedno obstajajo velike razlike tako med državami kot znotraj držav.

Hitro odkrivanje in zgodnje zdravljenje je ključno za reševanje življenj otrok. Države v razvoju se zaradi pomanjkanja sredstev in nedostopnosti učinkovitih metod spopadajo s težavami že pri diagnosticiranju. V teh državah le tretjina otrok v procesu zdravljenja dobi antibiotike. Revnejši prebivalci se pogosto zanašajo na nestrokovne, domače metode zdravljenja in cenejšo, neformalno zdravstveno oskrbo.

DIAREJA

Onesnažena voda in pomanjkljive higienske razmere so glavni vzrok prebavnih obolenj, katerih najpogostejši simptom je diareja. Kar 88 odstotkov smrti zaradi diareje je povezanih s pomanjkljivo higieno in onesnaženo vodo, pri čemer so očitne razlike med bogatejšimi in revnejšimi ter mestnimi in podeželskimi okolji.

Približno 783 milijonov ljudi nima dostopa do čiste vode, največ na podeželju. Kar 37 odstotkov svetovne populacije nima dostopa do osnovne sanitarne opreme, 1,1 milijarde ljudi pa naj bi svoje fiziološke potrebe še vedno opravljalo na prostem.

Približno 40 odstotkov vseh hospitalizacij otrok pred dopolnjenim petim letom starosti je posledica rotavirusa.  Največji problem predstavlja v Podsaharski Afriki in Južni Aziji, kjer cepivo še vedno ni dostopno v zadostni meri.

V državah v razvoju manj kot četrtina otrok med zdravljenjem popije več vode kot sicer, tretjina pa jih zaužije manj hrane ali celo sploh ne je. Le približno 39 odstotkov otrok med zdravljenjem prejema priporočeno terapijo, ki vključuje uživanje rehidracijske soli, cinkovih prehranskih dodatkov ter zadostne in ustrezne prehrane. UNICEF kot največji kupec rehidracijskih soli zagotavlja širšo dostopnost do ustreznega zdravljenja, a proizvajalci ne dohajajo stalnih potreb po novih zalogah.

Foto: UNICEF/Grarup in Estey