V najbogatejših državah sveta na desetine milijonov otrok živi v revščini

Bruselj, 29. maj 2012– Medtem ko se odvijajo razprave o varčevalnih ukrepih in o rezih pri socialnih izdatkih, je UNICEF-ovo novo raziskovalno  poročilo (Report Card 10) razkrilo razsežnosti prikrajšanosti in revščine otrok v teh gospodarsko najbolj razvitih državah. Približno 13 milijonov otrok v Evropski uniji, na Norveškem in Islandiji, nima osnovnih dobrin, ki so potrebne za  njihov razvoj. V 35 državah članicah OECD z razvitimi gospodarstvi živi v revščini 30 milijonov otrok. Gospodarska in finančna kriza ter povečevanje brezposelnosti še nadalje povečujejo stopnjo revščine prebivalcev, ki v povečanem obsegu vpliva  tudi na  življenje otrok.

UNICEF-ovo poročilo se osredotoča na prikrajšanost in stopnjo revščine otrok v industrijsko razvitih državah. Mednarodna primerjava pokaže, kako revščina otrok v teh državah ni neizogibna, temveč v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah ter kako so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. 

»Podatki potrjujejo, da veliko otrok živi brez potrebnih dobrin, in to v državah, ki so te dobrine sposobne zagotoviti,« navaja Gordon Alexander, direktor UNICEF-ovega Urada za raziskave. »Kaže se tudi, da so se nekatere države s pomočjo boljših sistemov socialne zaščite uspešneje spopadle s krizo kot druge. Zavedati pa se je treba,  da obstaja tveganje, da se bodo posledice slabih odločitev čutile ne med obdobjem krize, temveč šele mnogo kasneje.« 

Poročilo k ugotavljanju obsega revščine in prikrajšanosti otrok pristopa na dva različna načina. 

Prvo merilo predstavlja Indeks prikrajšanosti otrok, ki temelji na podatkih za leto 2009, dostopnih v »Statistiki prihodkov in življenjskih pogojev« v 29 evropskih državah. Ta vključuje prvič tudi poseben del, namenjen otrokom. UNICEF-ovo poročilo otroka opredeli kot »prikrajšanega«, v kolikor mu manjkata dve ali več izmed 14 osnovnih dobrin, med katere med drugim spadajo trije obroki na dan, miren prostor za pisanje domače naloge, poučne knjige na domači knjižni polici, dostop do interneta idr. 

Najvišjo stopnjo prikrajšanosti otrok, ki znaša več kot 10%, najdemo v državah kot so Romunija, Bolgarija in Portugalska, pa tudi v nekaterih bogatejših državah, npr.  v Franciji in Italiji. V Sloveniji je 8,3 % otrok, starih med 1 in 16 let,  prikrajšanih za dve ali več osnovnih dobrin. Najnižjo stopnjo prikrajšanosti najdemo na Islandiji in Švedskem, kjer znaša približno 1%.

Drugo merilo, ki ga UNICEF-ovo poročilo uporablja, je  Stopnja relativne revščine in predstavlja delež otrok, ki živijo pod pragom revščine v posamezni državi. Ta je postavljena  na ravni  50 % povprečnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva v tej državi. Stopnja relativne revščine otrok je po pričakovanjih najnižja v skandinavskih državah in na Nizozemskem, kjer znaša približno 7 %. V to skupino  se uvršča tudi Slovenija, kjer je stopnja  relativne revščine otrok 6,3%. V Avstraliji, Kanadi, Novi Zelandiji in Veliki Britaniji ta stopnja znaša med 10 in 15 %, med tem ko v Romuniji in ZDA več kot 20 % otrok živi v relativni revščini. Danska, Finska, Islandija, Nizozemska, Norveška, Švedska in Ciper se po obeh merilih uvršajo v najboljših 10 držav.

V poročilu pozornost zbujajo primerjave med državami s podobno razvitimi gospodarstvi, ki dokazujejo, da lahko vladne politike bistveno vplivajo na življenje otrok. Danska in Švedska imajo npr. mnogo nižjo stopnjo prikrajšanosti otrok kot Belgija in Nemčija, čeprav so vse štiri države na približno enaki stopnji gospodarskega razvoja in primerljive glede dohodka na prebivalca. 

»Iz Poročila je razvidno, da se nekatere vlade s prikrajšanostjo otrok spopadajo veliko bolje kot druge«, kot navaja g. Alexander, , »najbolj uspešne izmed teh držav dokazujejo, da se je z revščino otrok moč uspešno  spopasti tudi v sedanjih fiskalnih okvirih. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da je neuspešna zaščita otrok pred današnjo gospodarsko in finančno  krizo ena izmed najdražjih napak, ki jih družba  lahko stori.«

Poudariti je treba, da so podatki v UNICEF-ovem poročilu, zaradi možnosti primerljivosti med državami, iz leta 2009, podatki o dohodkih pa iz leta 2008, torej iz časa pred ekonomsko in finančno krizo.

UNICEF-ovo poročilo opozarja in dokazuje, da najhujše posledice ekonomske krize  vedno v največji meri vplivajo na najbolj ranljive skupine prebivalstva, med katerimi so tudi otroci, kar pomeni, da je potrebno pri ohranjanju socialnih izdatkov dati prednost otrokom in njihovim družinam. 

- Da Slovenija ne bi zdrsnila po lestvici navzdol, mora ohraniti obseg socialnih izdatkov za otroke in družine.  

- Število revnih otrok v Sloveniji narašča, še posebej ranljivi so: otroci iz enostarševskih družin, otroci s posebnimi potrebami, otroci staršev z nižjo izobrazbo, otroci iz družin, kjer je eden ali sta celo oba starša brezposelna.

- Eden izmed pomembnih ukrepov zagotavljanja ustreznih pogojev za rast in razvoj otrok ter zmanjševanje socialne izključenosti predstavlja vključenost otrok v predšolsko vzgojo in varstvo. Ukrep, ki je v Sloveniji pred sprejetjem novega zakona omogočal brezplačno varstvo za drugega otroka, je zagotovo pripomogel k večji vključenosti otrok iz socialno šibkejših družin. Potrebno je ohraniti subvencije namenjene predšolski vzgoji in izobraževanju, predvsem zaradi pomena, ki ga ima vključenost otrok v vrtce za emocionalni in kognitivni razvoj otrok.

- Januarja letos je v Sloveniji prišel v veljavo Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Analize o njegovih posledicah še niso narejene in bi jih bilo potrebno čim prej narediti, vendar je moč predvidevati, da je zaradi ukrepov, kot so spreminjanje štipendij za mladoletne dijake, zmanjšanje otroških dodatkov, sprememba subvencije za šolsko malico (prejemnikov 92.000 otrok) in prevoz, zagotovo prišlo do slabšanja socialnega položaja otrok in mladih tudi v Sloveniji.


Več informacij za medije:

Alja Otavnik, 
Organizatorka programov zagovorništva
Telefon: 01 / 583 80 84; 031 310 720
E-naslov: alja.otavnik@unicef.si

Mateja Kozole,
Svetovalka izvršnega direktorja za odnose z javnostmi,
Telefon: 01/ 583 80 79; 031 667 070
E-naslov: mateja.kozole@unicef.si

Foto: UNICEF/Pirozzi