Varnost otrok na internetu: globalni izzivi in strategije

Nevarnosti in priložnosti za otroke na današnjem medmrežju

Firence/Ženeva, 13. december 2011 – Novo UNICEF-ovo poročilo Innocenti raziskovalnega centra navaja, da čeprav internet ponuja več možnosti za izobraževanje in pridobivanje informacij kot kadarkoli prej v zgodovini, pa se je z internetom okrepil tudi obseg potencialnih nevarnosti za otroke.

Poročilo Varnost otrok na internetu: globalni izzivi in strategije je usmerjeno k zagotovitvi boljšega razumevanja tveganj, s katerimi se soočajo mladi na spletu, obenem pa predstavlja tudi ogrodje za njihovo zaščito pred trojno nevarnostjo:

  • Posnetki zlorabe otrok oz. otroška pornografija;
  • Spletno navezovanje stika odrasle osebe z otrokom z namenom spolne zlorabe;
  • Spletno vrstniško ustrahovanje.

“Hitra rast spletnega okolja kot taka ni ustvarila kaznivih dejanj spolnih zlorab otrok in izkoriščanja, je pa povečala obseg in dostop za potencialne zlorabe”, je povedal Gordon Alexander, direktor UNICEF-ovega urada za raziskave. “Prepoznati in sprejeti moramo čim več ustreznih ukrepov, pri čemer pa moramo upoštevati otrokove pravice do raziskovanja novega okolja in možnosti, ki jih nove tehnologije nudijo”.

Varnost otrok na internetu: globalni izzivi in strategije poudarja, da ima internet neizmerne prednosti na področju izobraževanja, socializacije in zabave, prav tako pa omogoča udejanjanje otrokovih pravic z dostopom do teh prednosti.

Raziskava je bila izvedena v sodelovanju s Child Exploitation and Online Protection Centre (CEOP) iz Velike Britanije in se osredotoča na štiri področja, ki jih je potrebno združiti, da bi se ustvarilo varnejše okolje za otroke na internetu:

  • Krepitev vloge otrok, s poudarkom na samozaščiti;
  • Ukinitev nekaznovanja povzročiteljev zlorab;
  • Zmanjševanje priložnosti in dostopa do možnih zlorab in
  • Podpora in pomoč žrtvam zlorab.

Prva obrambna linija – krepitev vloge otrok – je temeljnega pomena pri reševanju težav, predvsem zato, ker so otroci na splošno večji uporabniki interneta kot njihovi starši in učitelji, poleg tega pa tveganja, s katerimi se srečujejo, dojemajo precej drugače kot odrasli. Mnogi otroci vedo, kako zapreti dostop do njihove spletne strani oz. zagnati požarni zid in v kolikor pride do težav, so prvi klic v sili njihovi vrstniki, ne pa odrasli, ki imajo manj razumevanja za hitro spreminjajočo se tehnologijo in lahko omejijo spletno svobodo.

V Sloveniji deluje Center za varnejši internet, ki se ukvarja z osveščanjem, izobraževanjem in opolnomočenjem otrok, mladih, staršev in učiteljev za varno in odgovorno rabo interneta in mobilnih telefonov (www.safe.si). Center nudi tudi svetovalno telefonsko linijo Nasvet za net za otroke in starše, ki se znajdejo v zagati na spletu in potrebujejo pomoč (080 80 22).

Poročilo ugotavlja, da je učinkovita globalna zakonodaja, ki se izvršuje, bistven element zaščite, vendar pa je na nacionalnem nivoju v mnogih državah uresničevanje zakonov prepočasno. V državah, kjer je bila primerna zakonodaja sprejeta, pa je pogosto manjko usklajevanja, predvsem na področjih kot so opredelitev „otrok” in „pornografija”. Med 196 pregledanih držav, ima le 45 držav primerno zakonodajo za preprečevanje zlorab slikovnih podob. Pozornost je prav tako potrebno nameniti ukinitvi nekaznovanja povzročiteljev zlorab, ki predstavlja večji izziv zaradi narave kaznivih dejanj, ki so brez geografskih meja.

V Sloveniji sta posedovanje in distribucija posnetkov spolnih zlorab otrok oz. otroške pornografije kaznivo dejanje po 176. členu Kazenskega zakonika. Uporabniki spleta lahko tovrstne vsebine v primeru, da naletijo nanje na spletu, anonimno prijavijo na prijavno točko www.spletno-oko.si.

Zakonodaja pa je le en del rešitve, saj imajo tako starši, učitelji, socialni delavci, policija in industrija, vsi odgovorno vlogo pri podpori prizadevanj otrok, da se zaščitijo. Industrija igra pomembno vlogo pri odstranjevanju neprimernih vsebin iz strežnikov in pri zagotavljanju otrokom prijazne strojne ter programske opreme, ki omogoča, da so neprimerne oz. žaljive vsebine zablokirane ali filtrirane.

V Sloveniji vloga industrije na tem področju še ni dovolj vidna in na pričakovani ravni, zato bo v prihodnje potrebno narediti korake v to smer družbene odgovornosti.

Ocenjeno je, da je od leta 2011 kar 16.700 spletnih strani, ki prikazujejo na milijone podob zlorabe otrok, ob tem pa se ocenjuje, da je upodobljenih več 10.000 otrok. Starostna meja otrok se niža – 73 odstotkov žrtev je mlajših od 10 let, slikovne podobe pa postajajo vedno bolj grafične in nasilne.

Številke prikazujejo obsežnost izziva, vendar pa poročilo samo ostaja pragmatično:

»Ni mogoče odstraniti vseh tveganj, ki obstajajo v spletnem okolju. Ta prostor je preobsežen, brez nadzora, se razvija, raste z neverjetno ustvarjalnostjo, da bi lahko kadarkoli bil predmet nadzornih mehanizmov, ki so potrebni za popolno zaščito otrok. Tovrsten popolni nadzor niti ni zaželen, saj bi uničil bistvo interneta in njegove prednosti«.

Celotno poročilo v angleškem jeziku je dostopno na spletni strani UNICEF-ovega Innocenti raziskovalnega centra www.unicef-irc.org. Več si lahko pogledate @ www.unicef-irc.org and twitter.com/UNICEFInnocenti

Podatke za Slovenijo je zagotovil Center za varnejši internet – Safe.si, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Kontakt: Phone: +386 1 5805 387
E-mail: ajda@ris.org, ajda.petek@fdv.uni-lj.si


Kontaktne informacije UNICEF:
James Elder, Chief, Communications                        
UNICEF Innocenti Research Centre                    
Telephone: +39 335 758 2585                    
jelder@unicef.org      
                                                        
Patrizia Faustini, Senior Communications Assistant        
UNICEF Innocenti Research                        
Telephone: +39 055 2033 253
 pfaustini@unicef.org