Vlade smo pozvali, naj gradijo na inovacijah ter pospešijo reforme inkluzivnega izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami

MOSKVA, Ruska federacija, 27. september 2011 – Okrog 1,1 milijon otrok s posebnimi potrebami v Osrednji in Zahodni Evropi ter Skupnosti neodvisnih držav ostajajo nevidni oz. je skritih doma ali v posebnih institucijah. Najverjetneje ne hodijo v šolo in so med najbolj ranljivimi za zapostavljanje, zlorabe in izkoriščanje, so predstavniki UNICEF-a povedali na konferenci, ki se je začela danes.


UNICEF-ova višja svetovalka za otroke s posebnimi potrebami, Rosangela Berman-Bieler, je pozvala vlade, naj ratificirajo Konvencijo o pravicah invalidov in podprejo strategije za inkluzivno vzgojo. 

V celotni regiji je 18 držav podpisalo Konvencijo, 12 pa jo je ratificiralo, kar kaže na to, da tukaj, v primerjavi z drugimi regijami, veliko držav utira pot k naslavljanju vprašanj otrok s posebnimi potrebami in hkrati priznava, da je potrebno še veliko dela.

Rusija, gostiteljica konference, je Konvencijo podpisala leta 2008. V 26 regijah Ruske federacije potekajo pogovori, ki se osredotočajo na vprašanje, kako bolje vključiti otroke v navadne šole in kako okrepiti učitelje, da se bodo lahko odzvali na potrebe otrok s posebnimi potrebami.

Konferenca, ki jo je ob podpori moskovske mestne vlade med 27. in 29. septembrom organiziral UNICEF, združuje strokovnjake in predstavnike vlad iz dvajsetih držav. Glavna tema pogovorov so primeri dobrih praks: prilagojeni zakonodajni okvirji, primerne javne politike in zagotovljena proračunskih sredstev. Prav tako bodo sodelovali otroci s posebnimi potrebami in tisti brez, ki bodo predstavili svoja mnenja, intervjuvali glavne govornike ter pisali bloge o konferenci.

“Kot je opredeljeno v Konvenciji, bi otroci s posebnimi potrebami morali v svojem lokalnem okolju, kjer živijo, imeti enak dostop do inkluzivne, kakovostne in brezplačne osnovnošolske ter srednješolske vzgoje, kot drugi otroci. Odgovornost vseh nas je, da se ta pravica uresničuje,” je povedala UNICEF-ova predstavnica Berman-Bieler v Moskvi. 

Dečki in deklice s posebnimi potrebami so med najbolj izključenimi in prikrajšanimi otroci na svetu, zato so v središču UNICEF-ovega pravičnostnega pristopa.

“Verjamemo, da si je potrebno trajno prizadevati za zmanjšanje predsodkov, stigmatizacije in diskriminacije otrok s posebnimi potrebami. Da bi se dotaknili družbenih predsodkov in spremenili odnos do otrok s posebnimi potrebami, je potrebno zagovorništvo, družbena mobilizacija in ozaveščanje o potrebni spremembi vedenja ter družbenih posredovanj,” je še dodala.

“Že preveč let so ljudje s posebnimi potrebami zgolj opazovalci ali objekti usmiljenja in miloščin. S podpisom Konvencije se je Rusija pridružila rastočemu številu držav, ki verjamejo, da je odrivanje ljudi s posebnimi potrebami na družbeno obrobje in odrekanje njihovih možnosti za družbeno in ekonomsko participacijo enostavno narobe. Vendar je to lažje reči, kot storiti,” je dejal UNICEF-ov predstavnik Ruske federacije, Bertrand Bainvel. 

“Z osredotočanjem na izobraževanje, ki bo vključevalo otroke s posebnimi potrebami, razpravljanjem o skupnih izzivih in predstavljanjem inovacij ter uspehov, so danes UNICEF in njegovi partnerji v tej regiji jasno izrazili, da inkluzivna izobrazba za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na sredstva države, ni le mogoča, temveč je tudi edina prava pot za naprej," je dejal.

Primerjalni kazalec Svetovne zdravstvene organizacije postavlja število otrok s posebnimi potrebami na 2,5 odstotka populacije oz. 2,6 milijona otrok v 22 državah in entitetah v regiji. Vendar državne statistike kažejo na to, da gre le za 1,5 milijonov otrok, izmed katerih velika večina verjetno ne obiskuje šole. To število resno podcenjuje obseg problema in kaže na to, da 1,1 milijon otrok ni zajetih. Ostajajo nevidni; najverjetneje so skriti v svojih domovih ali pa so del skupine več kot 600.000 ljudi, ki so nameščeni v institucijah, kar predstavlja najbolj pogosto prakso v državah te regije. 

Raziskave kažejo, da dolgotrajna namestitev v institucije škoduje otrokovemu zdravju in razvoju. Kadar otroci s posebnimi potrebami niso skriti, temveč živijo na svojih domovih in se izobražujejo v navadnih osnovnih šolah, so pogosto nameščeni v ločenih razredih, kjer se izobražujejo po prilagojenem učnem načrtu, ali pa se sploh ne izobražujejo. Ne dobivajo podpore, ki bi jo nekateri potrebovali, da bi napredovali skupaj s svojimi sošolci. 

Raziskave prav tako kažejo, da lahko inkluzivno izobraževanje vodi k boljšim učnim rezultatom za vse otroke, ne le tiste s posebnimi potrebami. Inkluzivno izobraževanje spodbuja strpnost in omogoča družbeno kohezijo, saj neguje kohezivno družbeno kulturo in spodbuja enakovredno participacijo v družbi. Inkluzivno izobraževanje je bolj ekonomično kot ločeno izobraževanje. In nenazadnje pripomore k inkluzivnemu trgu dela, ki pripomore k bolj zmogljivemu družbenemu gospodarstvu. 

Svetovni voditelji so bili pozvani k vladnim ukrepom za odpravo namestitev otrok v institucije, predvsem tistih, ki so mlajši od treh let. Poleg tega so bili pozvani k sprejemu javnih politik in strategij na področju izobraževanja, z namenom spodbujanja pravice do dostopa in polne udeležbe v kakovostnem izobraževanju ter spoštovanja pravic v učnem okolju. Priporočila vključujejo okrepitev pravice do nediskriminacije na podlagi odprave politik in praks, ki omogočajo stigmatizacijo, izključevanje in ločevanje, odpravljajo ovire do sistema inkluzivnega izobraževanja ter spodbujajo celovite reforme na vseh ravneh izobraževalnega sistema ter vodenja.