Revščina otrok je odvisna predvsem od vladnih politik

Revščina otrok je odvisna predvsem od vladnih politik

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini

UNICEF-ova mednarodna primerjava IRC10 (Report Card 10) kaže, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. V Sloveniji se revščina poglablja in prizadeti so tudi otroci.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje. 

Gospodarska in finančna kriza ter povečevanje brezposelnosti povečujejo stopnjo revščine prebivalcev, ki v povečanem obsegu vpliva tudi na življenje otrok. Pozornost zbujajo predvsem primerjave med državami s podobno razvitimi gospodarstvi, ki dokazujejo, da lahko vladne politike bistveno vplivajo na življenje otrok. Prav tako je očitno, da so se nekatere države s pomočjo boljših sistemov socialne zaščite uspešneje spopadle s krizo kot druge. UNICEF-ovo poročilo IRC10 navaja, da imata na primer Danska in Švedska mnogo nižjo stopnjo prikrajšanosti otrok kot Belgija in Nemčija, čeprav so vse štiri države na približno enaki stopnji gospodarskega razvoja in primerljive glede dohodka na prebivalca. Je torej revščina otrok odločitev države?

V Sloveniji se revščina poglablja in prizadeti so tudi otroci.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je obseg revščine  in socialne izključenosti ob upoštevanju socialnih transferjev v letu 2012 povečal na 19,6 %, kar pomeni, da v revščini živi 392.000 ljudi,  med njimi pa so najbolj ranljivi prav otroci. V Sloveniji 670.000 ljudi prejema socialne transferje, brez  njih pa bi bil reven vsak četrti Slovenec! Smo na točki, ko lahko v prepad revščine zgubimo cele generacije otrok. Potrebno se je zavedati, da se bodo posledice slabih odločitev čutile ne le v zdajšnjem kriznem obdobju, temveč šele mnogo kasneje. Zato morajo biti otroci enkrat za vselej postavljeni v središče procesa vladnega odločanja.

Junija letos je Slovenija, s strani Odbora ZN za otroke (v nadaljevanju odbor), prejela oceno in obsežna priporočila o uresničevanju otrokovih pravic, kjer so posamezna področja, ki vzbujajo skrb ter pomenijo resno opozorilo naši državi. Odbor je še posebej zaskrbljen, ker se revščina otrok v Sloveniji poglablja. Naši državi sporoča, da je potrebno sprejeti vse nujne ukrepe za oblikovanje nacionalnega sistema socialnega varstva, ki bo omogočal holistični in učinkovit odziv na revščino ter ranljivost otrok. Država bi morala, zlasti med finančno krizo, zagotoviti sredstva za otroke ter slediti svoji odgovornosti za vzpostavitev proračuna, pri katerem se bodo upoštevale pravice otrok in prioritetna področja. Odbor državi še nadalje priporoča, da se v prihodnjih reformah izogne zmanjševanju dodatkov za otroke in perspektivo otrok vgradi v vse strategije, zlasti tiste v zvezi z reformami.

Kaj je vplivalo na slabšanje socialnega položaja otrok? 
Spremembe socialne zakonodaje januarja 2012 so močno posegle v socialne pravice najbolj ranljivih skupin, med tem ko je Zakon o uravnoteženju javnih financ bolj prizadel srednji sloj. Ukrepi, ki so močno posegli v socialne transferje, med njimi še posebej zmanjšanje otroških dodatkov za 64 milijonov evrov, so bili drastični po obsegu, še bolj pa po vplivu, ki ga imajo na življenja številnih otrok. Odbor državo opozarja, da bi morala vzpostaviti mehanizem za nadziranje, ocenjevanje učinkovitosti in ustreznosti razdeljevanja sredstev.

V najslabšem položaju so gospodinjstva brez zaposlenih članov in z vzdrževanimi otroki. Glede na tip gospodinjstva pa so v najslabšem položaju enostarševske družine ter pari s tremi ali več otroki. Izjemno pomembno je, da se pred uvedbo novih ukrepov temeljito oceni morebitne negativne učinke, ki bi jih ti imeli na življenje otrok. V vladnih dokumentih, ki se nanašajo na otroke pa zeva odsotnost ključnih kazalcev, ki bi kazali na pozitivne uspehe pri uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog. Natančna ocena in kvantitativno ovrednoteni kazalniki so namreč nujno potrebni, da se lahko spremlja in vrednoti napredek. Odbor zato spodbuja državo, da uredi celovito zbirko podatkov o otrocih in da uvede kazalnike, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti celovit položaj otrok. To bi bilo tudi vodilo pri oblikovanju politik in ustreznih programov, ki vplivajo na življenja otrok. 

Otroci imajo samo eno priložnost za normalen telesni in duševni razvoj, zato mora biti zaveza, da jih zaščitimo pred revščino spoštovana tako v dobrih kot slabih časih. Družba, ki ji to ne bo uspelo tudi v težkih gospodarskih časih, je družba, ki izda svoje najbolj ranljive člane in v bistvu prelaga socialne in ekonomske probleme za nekaj let, ko zagotovo postanejo še težje rešljivi.


Da Slovenija zaustavi drsenje po lestvici navzdol mora povrniti obseg socialnih izdatkov za otroke in družine pred spremembami zakonodaje in veljavo varčevalnih ukrepov. 
UNICEF Slovenija bo še naprej aktivno usmerjen k temu, da se krepi družbena odgovornost do vseh otrok, tistih, ki se s težkimi pogoji soočajo v Sloveniji, kot tudi tistih, ki visijo na nitki življenja v državah v razvoju. 
---
Dodatne informacije:
UNICEF-ovo raziskovalno poročilo - Report Card 10 
http://www.unicef.org/mdg/index_proverty.htm