Prav nobena država EU in OECD ne zagotavlja varnega okolja za otroke

Prav nobena država EU in OECD ne zagotavlja varnega okolja za otroke

Slovenija med slabšimi na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki.

Novo poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti navaja, da večina bogatih držav na svetu ustvarja nezdrave, nevarne in škodljive pogoje za otroke po vsem svetu. Med 39 najbogatejšimi državami sveta se je na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke Slovenija uvrstila v zgornjo četrtino, na 8. mesto. Med slabšimi smo denimo na področju onesnaženosti zraka s prašnimi delci in izpusta emisij CO2. Zaskrbljujoče je tudi nizko zadovoljstvo z življenjem med otroki. Smo pa med državami, ki so najmanj onesnažene s pesticidi na območjih, kjer živijo otroci, in med državami z najmanj komunalnimi odpadki na prebivalca.

UNICEF tudi letos predstavlja poročilo iz serije Report Card, ki razvršča države EU in OECD glede na blaginjo otrok. V poročilu Prostori in kraji (Places and Spaces) primerja stanje na področju zagotavljanja varnega okolja za otroke v 39 državah. Upoštevani so kazalniki, kot so izpostavljenost škodljivim onesnaževalcem, vključno s strupenim zrakom, pesticidi, vlago in svincem; dostop do svetlih in zelenih območij ter varnih cest; in stopnja, na kateri države prispevajo k podnebni krizi, porabi virov ter odlaganju elektronskih odpadkov.

Slovenija se med 39 najbogatejšimi državami sveta uvršča na 8. mesto

V skupni razvrstitvi se med najboljše države za otroke uvrščajo Španija, Irska in Portugalska, a prav nobena država EU in OECD ne zagotavlja varnega okolja za otroke, sodeč po kazalnikih. Naše sosednje države so na 6. (Italija), 18. (Madžarska), 19. (Avstrija) in 23. mestu (Hrvaška). Na dnu lestvice so ZDA, Kostarika in Romunija.

Med kazalniki, ki bi nas morali v Sloveniji resno skrbeti, je onesnažen zrak z delci PM, ki pomembno vplivajo na zdravje ljudi. Pri otrocih dolgotrajna izpostavljenost tem delcem veča verjetnost za nastanek astme in ostalih alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, ter povzroča upad pljučnih funkcij (NIJZ, 2021). Povprečna vrednost izpostavljenosti delcem PM2,5 v Sloveniji je 17,1 mg na m3, s čimer  se Slovenija uvršča na 31. mesto od 43 OECD držav.

V Sloveniji so bili v letu 2020 otroci (0-14 let) v večjih mestih izpostavljeni koncentracijam 21-30 µg PM10/m3, kar je nad evropskim povprečjem. Alarmantno pa je, da je v letu 2019 kar 53 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 31 in 40 µg PM10/ m3 (ARSO, 2021). 20 % vseh bolnišničnih sprejemov otrok predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2021).

Med slabšimi smo tudi po izpustu emisij CO2 na prebivalca iz naslova potrošnje (26. mesto) in emisij CO2 na prebivalca v zadnjih 25 letih (20. mesto).

Otroke v Sloveniji ogrožata tudi stanovanjska prikrajšanost in energetska revščina. Podatki iz 2019 kažejo, da 19,3 % otrok v Sloveniji živi v vlažnih in plesnivih bivalnih enotah (25. mesto), 8,7 % gospodinjstev pa živi v prenatrpanih domovih (19. mesto).

Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi za normalno življenje potrebovali kar 3,1 Zemlje, če bi vsi prebivalci sveta porabljali vire v enaki meri kot prebivalci Slovenije (23. mesto), poleg tega pa se segrevamo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. V letu 2019 pa je bilo zgolj 0,57 % BDP-ja namenjenega izdatkom za zaščito okolja (25. mesto).

Spodbuden je sicer podatek, da je kar 77,7 % otrok, starih 15 let, ozaveščenih o podnebnih spremembah in globalnem segrevanju. Otroci in mladi se bodo namreč z okoljskimi problemi, s katerimi se spopadamo danes, soočali najdlje, vendar so prav oni tisti, ki lahko trenutno najmanj vplivajo na potek dogodkov. Zato bi morali vlade in oblikovalci politik zagotoviti, da se pri sprejemanju odločitev upoštevajo tudi potrebe otrok.

Ni pa zaskrbljujoče le stanje zunanjega otrokovega sveta. Epidemija je pokazala, kako lahko pretresi v zunanjem svetu vplivajo tudi na naše notranje počutje. Z izolacijo, soočanjem s strahovi in žalostjo so se duševne stiske otrok v Sloveniji še poglobile. Med 28 državami so otroci iz Slovenije na 21. mestu po zadovoljstvu z življenjem (merjeno med 15-letniki). UNICEF Slovenija ves čas opozarja na sistemske vrzeli na področju duševnega zdravja. Velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev ter nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Na UNICEF-u Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš med drugim prizadevajo, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami, duševno zdravje pa mora postati del vsakdanjega pogovora.

Poročilo še kaže, da je Slovenija v skupini držav, ki so najmanj onesnažene s pesticidi na območjih, kjer živijo otroci, in med državami z najmanj komunalnimi odpadki na prebivalca.


Priporočila UNICEF-a Slovenija oblikovalcem politik:

  • Implementirati je potrebno okoljske politike po meri otrok.
  • Oblikovati je potrebno čezsektorski in vsevključujoči akcijski načrt »Čisto okolje za otroke«, ki enakovredno vključuje vse deležnike in ki bo postavil okoljsko pravičen nacionalni okvir namenjen zaščiti otrok ter mladih pred onesnaženim zrakom, vodo, trdimi odpadki in hrupom.
  • Postaviti je potrebno zakonsko obvezujoče cilje, ki bodo omejili priporočene mejne vrednosti za trde delce v okolici vrtcev, šol in izobraževalnih institucij. Cilje je potrebno postaviti na podlagi priporočil Mednarodne zdravstvene organizacije, ter njihovo uresničevanje zastaviti progresivno skozi 5 letne akcijske načrte.
  • Vzpostaviti je potrebno poseben sklad za zaščito otrok pred onesnaženim zrakom ter rezervacijo proračunskih sredstev za sklad iz okoljskih davkov vse dokler ne bodo ravni onesnaženosti dosegle vrednosti, ki niso škodljive za zdravje otrok.
  • Zagotoviti je potrebno vključevanje otrok in mladih v oblikovanje strategij za obvladovanje podnebnih sprememb. Mladi, učitelji in drugi pomembni deležniki se zavedajo vpliva podnebnih sprememb in povečanih tveganj za naravne in druge nesreče na otrokove pravice. Mladim je zato potrebno dati priložnost in možnost, da sodelujejo pri zagovorniških aktivnostih na področju podnebnih sprememb, saj bodo te neposredno vplivale na njihova življenja.

Prekomerna potrošnja v najbogatejših državah na svetu uničuje življenjska okolja otrok po vsem svetu

»Večina bogatih držav neustrezno skrbi za zagotavljanje zdravega okolja za otroke, ki živijo na njihovem ozemlju, poleg tega pa prispevajo tudi k uničevanju okolja otrok na drugih koncih sveta,« je dejala Gunilla Olsson, direktorica UNICEF-vega raziskovalnega centra Innocenti. »V nekaterih primerih države zagotavljajo relativno zdrava okolja za svoje otroke, obenem pa prispevajo največ onesnaževalcev, ki uničujejo življenjska okolja otrok izven meja.«

Španija, Irska in Portugalska so sicer na samem vrhu lestvice, vendar prav nobena država OECD in EU ne zagotavlja varnega okolja za otroke, sodeč po rezultatih kazalnikov. Nekatere od najbogatejših držav, kot so Avstralija, Belgija, Kanada in Združene države, imajo hude in razširjene posledice za globalno okolje, ki se merijo s pomočjo kazalnikov emisij CO2, elektronskih odpadkov ter splošne porabe virov na prebivalca, obenem pa te države tudi nezadostno skrbijo za ustvarjanje zdravega okolja za otroke, ki živijo na njihovem ozemlju.  V nasprotju s tem pa najmanj premožne države OECD in EU v Latinski Ameriki in Evropi bistveno manj vplivajo na preostali svet.

»Ustvariti moramo boljše prostore in kraje, kjer bodo otroci lahko uspešno rasli in napredovali. To dolgujemo sebi in prihodnjim generacijam,« je še dejala Gunilla Olsson. »Vse večje število odpadkov in škodljivih onesnaževalcev ter izčrpani naravni viri puščajo posledice na fizičnem in duševnem zdravju naših otrok, ogrožajo pa tudi trajnostnost našega planeta. Prizadevati si moramo za sprejetje politik in praks, s katerimi bomo zavarovali naravno okolje, od katerega so najbolj odvisni otroci in mladostniki.«

Poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti navaja še naslednje ugotovitve:
  • Več kot 20 milijonov otrok v tej skupini držav ima povišano raven svinca v krvi. Svinec je ena od najnevarnejših strupenih snovi v okolju.
  • Finska, Islandija in Norveška so tri države na vrhu lestvice po zagotavljanju zdravega okolja za otroke, ki živijo v njih. Hkrati pa so na samem dnu lestvice po zagotavljanju zdravega okolja za ves svet, saj prispevajo veliko emisij in elektronskih odpadkov ter tudi porabijo veliko virov. 
  • Na Islandiji, v Latviji, na Portugalskem, v Združenem kraljestvu, pa tudi v Sloveniji, je vsak peti otrok doma izpostavljen vlagi in plesni, na Cipru, Madžarskem in v Turčiji pa to velja za več kot 1 od 4 otrok.
  • Številni otroci doma in na prostem dihajo strupen zrak. Mehika je ena od držav z najvišjimi številkami zdravih življenjskih let, izgubljenih zaradi onesnaženosti zraka (3,7 let na tisoč otrok), na Finskem in Japonskem pa so številke najnižje (0,2 leti). 
  • V Belgiji, na Češkem, v Izraelu, na Nizozemskem, Poljskem in v Švici je več kot 1 od 12 otrok izpostavljen visoki stopnji onesnaženosti zaradi pesticidov. Onesnaženost zaradi pesticidov je povezana z rakom, vključno z otroško levkemijo, prizadene pa lahko tudi njihov živčni, kardiovaskularni, prebavni, razmnoževalni, endokrini, krvni in imunski sistem.

UNICEF poziva, da se za izboljšanje življenjskega okolja otrok začnejo izvajati naslednji ukrepi:

1. Vlade na državni, regionalni in lokalni ravni morajo začeti uvajati izboljšave življenjskih okolij otrok še danes, in sicer tako, da zmanjšajo količino odpadkov ter onesnaženosti zraka in vode ter zagotovijo visokokakovostne bivanjske razmere in razmere v soseskah.

2. Izboljšati je treba življenjska okolja najbolj ranljivih otrok. Otroci iz revnih družin so bolj izpostavljeni škodljivemu okolju kot otroci iz bogatih družin. Tako se obstoječa prikrajšanost in neenakost še bolj krepita.

3. Zagotoviti je treba, da se v okoljskih politikah upošteva tudi otroke. Vlade in oblikovalci politik bi morali zagotoviti, da se pri sprejemanju odločitev upoštevajo tudi potrebe otrok. Odrasli odločevalci na vseh stopnjah, od staršev do politikov, morajo prisluhniti njihovemu mnenju in ga upoštevati pri oblikovanju politik, ki bodo neprimerljivo bolj vplivale na prihodnje generacije. 

4. V odločanje je treba vključiti tudi otroke, glavne deležnike za prihodnost: Otroci se bodo z okoljskimi problemi, s katerimi se spopadamo danes, soočali najdlje, vendar so prav oni tisti, ki lahko najmanj vplivajo na potek dogodkov.  

5. Vlade in podjetja bi si morali že zdaj začeti prizadevati za učinkovite ukrepe, s katerimi bi spoštovali zaveze za zmanjšanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050. V ospredju ukrepov, ki jih sprejemajo vlade in globalne skupnosti ter ki se izvajajo v različnih sektorjih, od izobraževanja do infrastrukture, bi moralo biti tudi prilagajanje na podnebne spremembe. 


UNICEF Slovenija si v sklopu projekta Kako se počutiš? prizadeva, da duševno zdravje postane del vsakdanjega pogovora, da se bodo otroci znali soočiti s stresnimi situacijami ter da bodo imeli dostop do pravočasnih storitev psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Pri tem nam pomagajo partner kampanje A1, medijski partner Styria media, donator Zavarovalnica Triglav in drugi podporniki. Več na kako.se/pocutis oz. na družbenih omrežjih pod ključnikom #kakosepočutiš