Umiranje otrok zaradi stradanja bi pomenilo izgubo za človeštvo

Umiranje otrok zaradi stradanja bi pomenilo izgubo za človeštvo

Skupna izjava organizacij FAO, OCHA, UNICEF in WFP o izrednih razmerah zaradi suše v Somaliji.

Agencije Združenih narodov so opozorile na dejstvo, da na milijone Somalijcem grozi lakota, saj učinki dolgotrajne suše še naprej uničujejo njihova življenja in ogrožajo njihovo preživetje, poleg tega pa potrebe bistveno presegajo razpoložljive vire humanitarne pomoči.

UNICEF, Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) in Svetovni program ZN za prehrano (WFP) pozivajo k takojšnjemu pritoku finančnih sredstev, ki bi omogočila okrepitev življenjsko pomembne pomoči v Somaliji. Pozivi sledijo objavi poročila »Integrated Food Security Phase Classification«, ki razkriva, da se šest milijonov Somalijcev ali skoraj 40 % populacije sedaj spopada s hudim pomanjkanjem hrane, na šestih območjih v državi pa bo zelo verjetno prišlo tudi do lakote.

To predstavlja skoraj dvakratno povečanje števila ljudi, ki se že od začetka leta soočajo z neustrezno prehransko varnostjo zaradi suše in povezanih pretresov. Odraža hitro poslabšanje humanitarnih razmer, saj je na milijone Somalijcev že izčrpalo vse svoje zmožnosti za spopadanje s krizo, primanjkljaj sredstev pa pomeni, da človekoljubne organizacije ne bodo mogle zadostiti potrebam vse večjega števila ljudi, ki jim grozi kriza.

»Napovedi glede tveganja lakote na šestih območjih so izjemno zaskrbljujoče in bi morale služiti kot resno opozorilo, če smo po letu 2011 resnično mislili, da se to ne sme nikoli več ponoviti. Dejstvo je, da imamo le malo časa in da bo v primeru nadaljnjih zamud pri zagotavljanju sredstev izgubljenih še veliko življenj ter uničenih mnogo možnosti za preživetje,« je dejal Adam Abdelmoula, namestnik posebnega predstavnika generalnega sekretarja ter lokalni koordinator za humanitarne zadeve. »Zato še naprej pozivam oblast in naše razvojne partnerje, da odločno ukrepajo in pomagajo pri krepitvi zagotavljanja virov, ki bodo zadostovali za pokrivanje hitro rastočih potreb, rešili več življenj in pripomogli k boljšim možnostim za preživetje ljudi v Somaliji,« je še dodal Adam Abdelmoula.

Humanitarne organizacije so z zagotavljanjem humanitarne pomoči od februarja 2022 dalje dosegle skoraj dva milijona ljudi, vendar zaradi nastale vrzeli pri financiranju, ki ga zagotavljajo donatorji, ne morejo še naprej zagotavljati in krepiti svoje podpore, ki bi ustrezala hitro rastočim potrebam. Če se s to vrzeljo ne spopademo hitro, bo prispevala k še hujšim situacijam in resničnemu tveganju za širitev lakote. Prebivalci Somalije so podobno humanitarno tragedijo utrpeli leta 2011, ko je zaradi lakote umrlo četrt milijona ljudi.

»Sredstev, ki jih potrebujemo za odzivanje na krizo takšnih razsežnosti, enostavno nimamo. Vsi le spremljamo to tragedijo, storiti pa ne moremo ničesar,« je dejal Etienne Peterschmitt, predstavnik FAO v Somaliji. »Želim poudariti, da ni prepozno. S pomočjo sredstev, ki jih prejmemo danes, lahko še vedno preprečimo najhujše, vendar mora pomoč prispeti v zadostnem obsegu in čim hitreje,« je dejal.

Z zaostrovanjem suše so najbolj na udaru otroci, mlajši od petih let, saj je dostop do hrane in mleka zaradi vse višjih cen blaga in izgube živine izjemno otežen. Približno 1,4 milijona otrok se bo do konca tega leta soočilo s hudo podhranjenostjo, približno četrtina (330.000 otrok) pa s hudo akutno podhranjenostjo.

»Ogrožena so otroška življenja. Če ne zapolnimo vrzeli v financiranju, bo število podhranjenih otrok še naprej raslo, spopadali pa se bodo tudi s hudo podhranjenostjo in boleznimi, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Umiranje otrok zaradi stradanja bi pomenilo izgubo za človeštvo,« je dejala Angela Kearney, predstavnica UNICEF-a v Somaliji. »Če se s kazalniki, povezanimi s sušo, spopademo zdaj, bomo izboljšali tudi prihodnje priložnosti otrok.«

Vrzeli v financiranju

Odzivu na sušne razmere je namenjenih odločno premalo sredstev, zaradi česar številni Somalijci nimajo nikakršne pomoči. V skladu z načrtom za humanitarni odziv za leto 2022, v katerem je navedeno, da naj bi bilo potrebnih 1,5 milijarde ameriških dolarjev, je zagotovljenih le 4,4 % potrebnih sredstev, saj je treba zagotoviti tudi denarna sredstva za druge izredne razmere po svetu.

Prehrambena kriza se hitro zaostruje, zato se vrzel med pomanjkanjem hrane in viri, ki so na voljo, še dodatno poglablja. Ker se organizacije, skladi in programi ZN ne morejo odzvati na vse večje potrebe, je treba prednostno razvrstiti humanitarne potrebe in sprejeti izjemno težke odločitve glede tega, komu naj se zagotovi pomoč in komu ne.

»Smo tik pred tem, da bomo morali hrano dobesedno trgati iz rok lačnih in jo dajati tistim, ki stradajo,« je dejal El-Khidir Daloum, predstavnik WFP in državni predstavnik v Somaliji. »Prednostno razvrščanje teh omejenih virov ne bi moglo priti ob slabšem času, saj smo v Somaliji tik pred humanitarno katastrofo. Letošnje humanitarne potrebe so brez primere, tudi drugod ljudem grozi stradanje, vendar vas prosim, da Somaliji ne obrnete hrbta in da ne čakate, da bo prepozno. Ogroženih je na milijone življenj.«

Popolna kombinacija dejavnikov za lakoto


Sodeč po podatkih nedavne analize, ki jo je izvedla enota za prehransko analizo v zvezi z ustrezno oskrbo s hrano FAO (FSNAU) skupaj s svojimi tehničnimi partnerji, bodo k lakoti v državi v naslednjih treh mesecih prispevali trije dejavniki: neobstoječe deževno obdobje, ki bi se moralo odvijati od aprila do junija 2022, odsotnost zadostne humanitarne pomoči in nadaljevanje trenda rastočih cen hrane. Napovedana količina padavin je nižja od povprečja, poleg tega pa se Somalija sooča tudi z nezadostnimi sredstvi, motnjami v oskrbovalni verigi in zvišanjem cen blaga zaradi konflikta v Ukrajini, kar bi lahko hitro privedlo do lakote.

Da se na določenem območju razglasi lakota, mora vsaj 20 % prebivalstva na tem območju živeti v »katastrofalnih« pogojih (faza 5 po IPC). FSNAU in partnerji so opredelili potencialna žarišča, kjer bi se lahko razglasila lakota, v šestih različnih regijah, kjer se z lakoto že sooča od 5 do 10 % prebivalstva, tj. približno 81.000 oseb.  Prizadeta območja se spopadajo z izjemnim pomanjkanjem hrane, visoko stopnjo podhranjenosti in čezmerno smrtnostjo, ki je posledica stradanja.

FAO, OCHA, UNICEF in WFP so izjemno zaskrbljeni zaradi vse hujše suše in možnosti lakote v naslednjih treh mesecih. Zaradi trenutnega pomanjkanja sredstev, slabih napovedi glede dežja in globalnega dviga cen hrane organizacije pozivajo k takojšnjemu financiranju, da se okrepi humanitarna pomoč v tistih delih države, kjer ljudje trpijo najbolj.