»Nihče ni samo v redu.«

»Nihče ni samo v redu.«

UNICEF-ov svetovni dan otrok pri nas poteka v znamenju duševnega zdravja. Otroci in odrasli iz vse Slovenije odpirajo pogovore o čustvih, s katerimi si prizadevajo destigmatizirati duševno zdravje, in pozivajo k iskanju pomoči v stiski. UNICEF Slovenija kliče k sistemskim rešitvam na področju duševnega zdravja.

UNICEF Slovenija s kampanjo Kako se počutiš in projektom P-Odporni mladi odgovarja na zaskrbljujoče ugotovitve raziskave – samoocene duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let, iz vse Slovenije – ki jo je organizacija izvedla junija letos:

  • Vsak peti otrok v Sloveniji svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo.
  • V preteklem letu je 70 % otrok in mladih občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup.
  • 60 % otrok in mladih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti.
  • Velika večina otrok in mladih rešuje svoje stiske sama in se o tem ne pogovarja z odraslo osebo.
 

Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi. V času pandemije so te pogostejše in bolj intenzivne, hkrati pa se zaradi umanjkanja socialnih stikov še težje opazijo oz. o njih še manj pogosteje govorimo. Take stiske lahko prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, po raziskavah pa prizadenejo že vsakega 7. otroka po svetu. V najhujših primerih je potrebna bolnišnična obravnava.

Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato UNICEF opozarja, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej. A za to se moramo najprej (ponovno) naučiti prepoznavati čustva, premagati stigmo o duševnem zdravju in spregovoriti.

Otroci združili moči z znanim slovenskim reperjem Nipkejem: »Noben nas ne razume.«

S podporo znanega reperja Nipkeja, založbe Menart in Občine Trbovlje so UNICEF-ovi junior ambasadorji in drugi otroci, tudi iz Osnovne šole Trbovlje, združili moči in v posebnem videu spregovorili o duševnem zdravju.

Zapiranje šol in javnega življenja, omejevanje zasebnega druženja in drugi ukrepi, ki so zmanjšali pogostost stikov med otroki, so v veliki meri imeli negativen vpliv na duševno zdravje otrok. »V zadnjem letu smo vsi ljudje morali malo spremeniti življenjski slog, tudi mladi. Zdi se mi, da je bilo manj interakcij med posamezniki, tudi vrstniki, več časa smo bili na socialnih omrežjih, na telefonu, in je bilo zaradi tega mogoče tudi več stisk pri mladih. Vemo pa, da mladi potrebujejo vrstniško družbo, torej to je slabo vplivalo na mladostnike,« je povedal 18-letni Lovro

Med tistimi, ki so se počutili osamljeno, je tudi 11-letni Žak: »Lani, ko ni bilo šole in je bil (pouk) na daljavo, sem bil osamljen, ker ob sebi nisem imel šolskih prijateljev in se nisem toliko družil.«

»V zadnjem letu sem opazila, da se dosti otrok počuti v stiski, ker smo bili veliko doma in je tudi veliko staršev delalo od doma in nismo imeli pomoči pri šoli. Ko smo prišli nazaj v šolo, pa smo se morali veliko naučiti in je bilo pretežko,« je povedala 14-letna Ranya, ki ugotavlja, da so nekateri otroci bolj zadržani, zato je še bolj pomembno, da jih opazimo, jim pomagamo in rešitve delimo z ostalimi, ki bi prav tako utegnili biti v stiski.

Da so otroci premalo slišani, je opozoril tudi 15-letni Jakob: »V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj, kar je gotovo vplivalo na mlade. Mladi nismo dovolj slišani s strani odraslih; ne vem ali ne razumejo naših problemov, ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno in to bi bilo potrebno v prihodnosti spremeniti.«

Po raziskavi UNICEF-a Slovenija otroci menijo, da podpora družine in druženje s prijatelji najbolj vplivata na njihovo zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče. 26 odstotkov pa jih za boljše počutje in nadzorovanje stresa potrebuje umetnostno ustvarjanje in šport. Med njimi je tudi 14-letna Izabela Lara: »Vsak hobi, to je pri meni ples, pomaga pri vsaki stiski in problemu. Mislim pa, da smo premalokrat vprašani, 'kako si'. Pa ne samo, 'kako si – v redu', ker to vsak reče. Ampak tako, da tisti, ki nas vpraša, res tako misli in da mu lahko povemo, kako se počutimo, ne samo 'v redu', ker nihče ni 'samo v redu'.«

Otroke je podprl tudi znan glasbenik, reper Boštjan Nipič Nipke, ki je za video posodil svoj komad Noben me ne razume: »Duševno zdravje se mi zdi zelo pomembno, ne samo pri otrocih, pa vendar se tam vse začne. Sem mnenja, da bi morali v učni program že v osnovnih šolah vključiti psihoterapijo, kjer bi se lahko otroci pogovarjali in izražali o tem kako se počutijo, saj pogosto tudi doma nimajo tega prostora. Vsak posameznik lahko poskrbi za svoj odnos do družbe, da bo ta bolj empatičen, razumevajoč, topel in človeški, predvsem pa nam mora biti mar, ne samo za sebe.«

UNICEF-ov svetovni dan otrok ponovno daje glas otrokom

Otroci in mladi na družbenih omrežjih s ključnikom #kakosepočutiš odpirajo pogovor o čustvih, odrasle pozivajo, da jim prisluhnejo, vrstnike pa, da poiščejo pomoč v stiski. Pridružujejo se jim znani obrazi, med njimi Sanja Grohar, Maja Ferme, Urška Majdič – UMA, Tjaša Kramarič, Nika Krmec in Klara Leben, ki so spregovorili o svojih stiskah in skrbi za duševno zdravje.

Prek legendarne računalniške igrice Pacman, ki se je za to priložnost prelevila v ČustvoLjuba, lahko obiskovalci spletne strani www.kako.se/pocutis odkrijejo abecedo čustev in pomagajo destigmatizirati duševno zdravje.

Kampanjo podpirajo tudi podjetja, ki bodo z zaposlenimi izvedla posebna usposabljanja za prepoznavanje in odslikavo čustvenega stanja ter nadzorovanje čustev, med njimi so partner kampanje A1, medijski partner Styria media ter Nil part of Conscia. Izkušnjo in znanje, ki ga bodo pridobili zaposleni, bodo lahko prenesli v svoje družinsko in lokalno okolje. Vsa podjetja, ki bi se želela pridružiti projektu, UNICEF Slovenija vabi, da jih kontaktirajo. Omenjene delavnice v korporativnem sektorju bodo namreč izvajali tudi v letu 2022.

Posebna izobraževanja za prepoznavanje stisk in odzivanja nanje, potekajo tudi za pedagoško osebje, s čimer se bo posledično lahko krepilo tudi psihično odpornost otrok v šoli.

UNICEF-a Slovenija je že pred časom opozoril, da velik problem predstavljajo nedopustno dolge čakalne dobe, omejen in neenakomeren dostop do storitev, kot tudi nepovezanost sistema psihosocialne pomoči in duševnega zdravja. Zato si v organizaciji med drugim prizadevajo krepiti dostop in odzivnost sistema prek naslavljanja sistemskih vrzeli. Pri tem so župane UNICEF-ovih otrokom prijaznih mest pozvali, da v lokalnem okolju odprejo polje pogovora o duševnem zdravju, pomagajo rušiti stigme in normalizirati pogovor, pregledajo obstoječe resurse in podporne storitve ter jih povežejo v sistem obravnave duševnega zdrava otrok in mladih, pa tudi, da razmislijo o dodatnih aktivnostih, ki jih lahko sprejme občinska uprava za naslavljanje sistemskih vrzeli na tem področju.

»Čaka nas veliko dela na področju duševnega zdravja otrok in mladih v Sloveniji. A prvi korak do boljšega počutja ostaja preprosto vprašanje 'kako se počutiš'. Če bomo vsi bolj senzibilni do sebe in drugih, če bomo znali prepoznavati čustva in se o njih iskreno pogovarjati ter prositi za pomoč v stiski, bomo naredili ogromno,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

Več o kampanji Kako se počutiš na www.kako.se/pocutis 

P-ODPORNI mladi je del projekta »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022«, ki ga sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.