Učinek pandemije na duševno zdravje otrok in mladih je le »vrh ledene gore«

Učinek pandemije na duševno zdravje otrok in mladih je le »vrh ledene gore«

Po ocenah ekonomski prispevki, ki so bili izgubljeni zaradi duševnih motenj mladostnikov, znašajo skoraj 390 milijard ameriških dolarjev letno

UNICEF v novem poročilu opozarja, da bi otroci in mladostniki lahko še vrsto let občutili učinek, ki ga ima pandemija bolezni COVID-19 na njihovo duševno zdravje in dobro počutje.

Poročilo The State of the World’s Children 2021; On My Mind: promoting, protecting and caring for children’s mental health (Položaj otrok po svetu v letu 2021; V mojih mislih: spodbujanje, zaščita in skrb za duševno zdravje otrok), ki je UNICEF-ov najcelovitejši pregled duševnega zdravja otrok, najstnikov in njihovih skrbnikov v 21. stoletju, navaja, da so tudi pred pandemijo bolezni COVID-19 otroci in mladostniki nosili breme težav z duševnim zdravjem in so se bili prisiljeni z njimi spopadati brez večjih naložb v obravnavo teh težav.

Več kot vsaka 7. mlada oseba po vsem svetu v starosti od 10 do 19 let živi z diagnosticirano duševno boleznijo. Skoraj 46.000 mladostnikov vsako leto umre zaradi samomora, kar je eden od petih najpogostejših razlogov za smrt v tej starostni skupini. Še vedno pa obstajajo velike razlike med potrebami na področju duševnega zdravja in njihovim financiranjem. Poročilo navaja, da se po vsem svetu za stroške na področju duševnega zdravja nameni približno 2 % državnega proračuna za zdravstvo.

»Zadnjih 18 mesecev je bilo napornih za vse nas, še posebej za otroke. Zaradi vsedržavnih omejitvenih ukrepov in omejitev gibanja, povezanih s pandemijo, so otroci preživeli naravnost neopisljivi del svojega življenja ločeni od družinskih članov, prijateljev, učilnic in igre, kar so ključni elementi otroštva,« je dejala izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Učinek tega dejstva je vse prej kot zanemarljiv, poleg tega pa gre le za vrh ledene gore. Še pred pandemijo so se preštevilni otroci borili s težavami na področju duševnega zdravja, ki jih ni obravnaval nihče. Vlade namreč premalo vlagajo v obravnavanje teh kritičnih potreb. Odnosu med duševnim zdravjem in prihodnjimi življenjskimi rezultati ne posvečamo dovolj pozornosti.«

Duševno zdravje otrok med pandemijo

Pandemija je seveda zahtevala svoj davek. Po zgodnjih ugotovitvah iz mednarodne raziskave UNICEF-a in podjetja Gallup, v katero so zajeli otroke in mladostnike iz 21 držav in ki je kot predogled na voljo v poročilu The State of the World’s Children 2021, je v povprečju vsak 5. mladostnik v starosti od 15 do 24 let, ki je sodeloval v raziskavi, potrdil, da se pogosto počuti potrtega oziroma da ga skoraj nič ne veseli.

Kmalu se bo začelo tretje leto življenja s pandemijo COVID-19, kar močno vpliva na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Sodeč po najnovejših podatkih UNICEF-a so omejitveni ukrepi globalno vplivali vsaj na vsakega 7. otroka, več kot 1,6 milijard otrok pa je utrpelo izgubo izobrazbe. Zaradi motenih vsakodnevnih navad, izobraževanja in oblik rekreacije ter skrbi za družinske prihodke in zdravje so številni mladi ljudje prestrašeni, jezni in zaskrbljeni za svojo prihodnost. Po podatkih spletne raziskave, izvedene na Kitajskem v začetku leta 2020, o kateri govori tudi omenjeno poročilo, se je približno tretjina anketirancev počutila prestrašeno ali zaskrbljeno.

Stroški za družbo

Diagnosticirane duševne bolezni, vključno z motnjo pomanjkanja pozornosti, anksioznostjo, avtizmom, bipolarno motnjo, vedenjskimi motnjami, depresijo, motnjami prehranjevanja, motnjami v duševnem razvoju in shizofrenijo, lahko močno ogrozijo zdravje otrok in mladostnikov ter njihovo izobrazbo, rezultate, ki jih dosežejo v življenju, in možnost pridobivanja zaslužka.

Učinek na življenje otrok je sicer nepredstavljiv, nova analiza iz poročila, ki so jo pripravili na London School of Economics, pa kaže, da ocenjeni ekonomski prispevki, ki so bili izgubljeni zaradi duševnih motenj mladih, ki privedejo do invalidnosti ali smrti, znašajo skoraj 390 milijard ameriških dolarjev letno.

Zaščitni dejavniki

Poročilo ugotavlja, da na duševno zdravje otrok ves čas njihovega življenja vpliva mešanica genetike, izkušenj in okoljskih dejavnikov iz najzgodnejših dni, kamor spadajo tudi način, na katerega zanje skrbijo starši, šolanje, kakovost njihovih odnosov, izpostavljenost nasilju ali zlorabam, diskriminacija, revščina, humanitarne krize in izredne zdravstvene razmere, kot je denimo pandemija bolezni COVID-19.

Zaščitni dejavniki, kot denimo ljubeči skrbniki, varno šolsko okolje in pozitivni odnosi s sovrstniki, lahko sicer zmanjšajo tveganje za duševne motnje, poročilo pa opozarja tudi, da preštevilnim otrokom pomembne ovire, denimo stigme in pomanjkanje sredstev, preprečujejo doživljanje pozitivnega duševnega zdravja ali dostop do podpore, ki jo potrebujejo.

Poročilo poziva vlade ter partnerje iz javnega in zasebnega sektorja, naj se posvetijo spodbujanju duševnega zdravja za vse otroke, mladostnike in skrbnike ter naj se v ta namen povežejo in ukrepajo, zaščitijo tiste, ki potrebujejo pomoč, in skrbijo za najranljivejše skupine s pomočjo naslednjih ukrepov:

  • Nujne naložbe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v vseh sektorjih, ne le v zdravstvu, da se bo tako podprlo vsedružbeni pristop k preprečevanju, spodbujanju in negi.
  • Integracija in večje število intervencij na podlagi dokazov v zdravstvenem ter izobraževalnem sektorju in sektorju socialne zaščite, vključno s programi za starše, ki spodbujajo odzivno in ljubečo skrb za otroke ter podpirajo duševno zdravje staršev in skrbnikov, ter zagotavljanje podpore duševnemu zdravju v šolah s pomočjo kakovostnih storitev in pozitivnih odnosov.
  • Prekiniti je treba tudi molk glede duševnih bolezni, in sicer tako, da se naslovi stigme, spodbuja boljše razumevanje duševnega zdravja, izkušnje otrok in mladih pa je treba začeti jemati resno.

 »Duševno zdravje je del fizičnega zdravja. Ne moremo si privoščiti, da bi nanj še naprej gledali drugače,« je dejala Henrietta Fore. »Razvijanje potenciala vsakega otroka v kar največji meri je bistveno pomemben element, ki so mu bogate in revne države vse predolgo posvečale vse premalo razumevanja in naložb. To se mora spremeniti.«