Otroci in mladi morajo biti v središču preobrazbe prehranskih sistemov

Otroci in mladi morajo biti v središču preobrazbe prehranskih sistemov

Predvrh Združenih narodov o prehranskih sistemih je priložnost, da določimo, kako bomo pogumno in kolektivno krepili prehranske sisteme, spodbujali zdravo prehranjevanje in izboljšali prehransko vrednost obrokov, zlasti za otroke in mlade.

Že pred pandemijo so otroci nosili breme porušenih prehranskih sistemov in neustrezne prehrane, kar je povzročilo zaskrbljujočo prehransko in zdravstveno krizo po vsem svetu in trojno breme, ki se kaže kot kronična in akutna podhranjenost, pomanjkanje mikrohranil ter prekomerna telesna teža in debelost.

V svetovnem merilu se 1 od 3 otrok zaradi podhranjenosti ne razvija optimalno, 2 od 3 pa nimata dostopa do minimalno raznolike prehrane, ki jo potrebujeta za rast, razvoj in učenje. Med otroki še naprej opažamo visok delež kronične podhranjenosti in zaskrbljujoče povečanje deleža tistih s prekomerno telesno težo in tistih, ki so predebeli.

Spremembe v globalnih prehranskih sistemih v zadnjih desetletjih – vključno s praksami za pridelavo, distribucijo, trženje in uživanje hrane ter praksami na področju zavržene hrane oz. prehranskih odpadkov – so povzročile, da je najbolj hranljiva in varna hrana za milijone družin predraga ali nedostopna. Mnogi vse pogosteje posegajo po predelani hrani, ki je (cenovno) dostopna in jo agresivno tržijo, a pogosto vsebuje veliko nezdravega sladkorja, maščob in soli.

Toksična kombinacija naraščajoče revščine, neenakosti, konfliktov, podnebnih sprememb in Covida-19 še dodatno ogroža prehranske sisteme in prehransko dobrobit otrok, zlasti tistih iz najrevnejših in najbolj ranljivih skupnosti in gospodinjstev.

V središču strategij, politik in naložb mora biti preoblikovanje prehranskih sistemov, ki znajo prisluhniti otrokom in mladim ter zagotavljajo hranljivo, varno, cenovno dostopno in trajnostno prehrano za vsakega otroka. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija pozivata vlade in odločevalce, naj okrepijo prizadevanja, ki vključujejo:

  • Spodbujanje zdravega prehranjevanja s cenovnimi politikami, vključno s subvencijami za znižanje cen hranljivih živil, kot so jajca, mlečni izdelki, sadje, zelenjava in polnozrnata žita, ali davki za zvišanje cen nezdravih izbir.
  • Izboljšanje prehranske kakovosti živil z obvezno obogatitvijo osnovnih živil s ključnimi mikrohranili, zmanjšanje natrija in sladkorja ter konec industrijsko proizvedenim transmaščobam v predelanih živilih.
  • Javna naročila hrane kot vzvod za spodbujanje zdravega prehranjevanja in spodbujanje trajnostnih prehranskih sistemov, na primer prek šol, delovnih mest, bolnic in programov socialne zaščite.
  • Zaščita otrok pred škodljivimi vplivi trženja nezdrave hrane in pijač z okrepljenimi regulativnimi ukrepi in boljšim izvrševanjem le-teh.
  • Zaščita in podpora materam in negovalcem pri dojenju, vključno z zaščito doječih mater na delovnem mestu in s starševskim dopustom, ter izvajanje Mednarodnega kodeksa trženja nadomestkov materinega mleka.
  • Vzpostavitev obveznih, enostavno razumljivih politik in praks označevanja hranilne vrednosti, ki bodo otrokom in družinam pomagale pri bolj zdravih odločitvah s pravimi informacijami.
  • Podpiranje zdrave prehrane in prehranjevalnih praks prek sistemov za prehrano, zdravje, izobraževanje in socialno zaščito z lahko razumljivimi, koherentnimi in zapomljivimi komunikacijskimi strategijami.

Šele takrat bomo izboljšali kakovost, varnost in dostopnost živil za otroke in mlade, zaščitili okolje, v katerem rastejo, se učijo, igrajo in jedo, ter spodbujali trajnostni odnos do planeta, na katerem živimo.

Če združimo moči z vladami, razvojnimi in humanitarnimi partnerji, zainteresiranimi stranmi iz zasebnega sektorja, s civilno družbo ter z družinami, otroki in mladimi, lahko izpolnimo obljubo, da bomo povsod zagotovili dobro prehrano in bolj zdrav planet za vsakega otroka in vsako odraslo osebo.

 
UNICEF Slovenija nadaljuje z zbiranjem sredstev za pomoč podhranjenim otrokom v Jemnu

Kar 2,3 milijona otrok v Jemnu je akutno podhranjenih, 400.000 pa hudo podhranjenih in so na robu preživetja. Pomoč lahko namenite prek SMS donacije s ključno besedo HRANA5 na 1919 (in darujete 5 evrov), nakazila na TRR oz. prek spleta. Več na www.starsiotroksveta.si/jemen