Število otrok, ki prisilno delajo, je naraslo na 160 milijonov

Število otrok, ki prisilno delajo, je naraslo na 160 milijonov

Po najnovejših podatkih se je število otrok po vsem svetu, ki prisilno delajo, povzpelo na 160 milijonov, kar je 8,4 milijonov primerov več kot pred štirimi leti. Zaradi posledic pandemije pa je ogroženih še dodatnih 9 milijonov otrok.

Pred svetovnim dnevom boja proti otroškemu delu, ki ga obeležujemo 12. junija, sta UNICEF in Mednarodna organizacija dela izdala poročilo Child Labour: Global estimates 2020, trends and the road forward (Delo otrok: globalne ocene za leto 2020, trendi in načrt za nadaljevanje). Poročilo razkriva, da se je napredek na področju odprave prisilnega dela otrok prvič v 20. letih upočasnil. Med letoma 2000 in 2016 je število otrok, ki prisilno delajo, padlo za 94 milijonov, ta padajoči trend pa se je sedaj preusmeril.

Poročilo izpostavlja pomembno povišanje števila otrok, starih med 5 in 11 let, ki prisilno delajo; ti otroci sedaj predstavljajo malce več kot polovico primerov po vsem svetu. Število otrok, starih med 5 in 17 let, ki opravljajo nevarno delo, torej delo, ki lahko škodi njihovemu zdravju, ogrozi njihovo varnost ali vpliva na njihov moralni razvoj, se je od leta 2019 povišalo za 6,5 milijonov in sedaj znaša 79 milijonov.

»Nove ocene naj nam služijo kot opozorilo. Ne moremo le stati križem rok in pustiti, da nova generacija otrok odrašča v tveganih razmerah,« je dejal Guy Ryder, direktor Mednarodne organizacije dela. »Socialna zaščita z elementi vključenosti poskrbi za to, da bodo otroci iz različnih družin lahko še naprej hodili v šolo kljub gospodarskim stiskam. Bistvenega pomena je povečanje naložb v razvoj podeželja in dostojni delovni pogoji na področju kmetijstva. Smo na prelomni točki in veliko je odvisno od tega, kako se bomo odzvali v dani situaciji. Zdaj je čas, da obnovimo svoje zaveze, vložimo dodatna prizadevanja, spremenimo situacijo in prekinemo začarani krog revščine in dela otrok.«

V podsaharski Afriki je v zadnjih štirih letih pričelo delati dodatnih 16,6 milijonov otrok, kar je posledica rasti populacije, ponavljajočih se kriz, izjemne revščine in nezadostne socialne zaščite.

Celo v regijah, kjer smo od leta 2016 zabeležili določen napredek, kot denimo v Aziji in na Pacifiku ter v Latinski Ameriki in na Karibih, ta napredek sedaj ogroža bolezen COVID-19.

Poročilo opozarja na dejstvo, da bi do konca leta 2022 lahko začelo delati še dodatnih 9 milijonov otrok, kar je posledica pandemije. Simulacijski model kaže, da bi se ta številka lahko povzpela celo na 46 milijonov, če se otrokom ne omogoči dostopa do ključnih programov socialne zaščite.

Zaradi dodatnih gospodarskih pretresov in zapiranja šol, kar je prav tako posledica pandemije, bi lahko otroci, ki že delajo, delali še dlje ali pod slabšimi pogoji, številne druge pa bi se lahko prisililo v najhujše oblike dela otrok zaradi izgube delovnih mest in prihodka v ranljivih družinah.

»V boju proti prisilnemu delu otrok izgubljamo tla pod nogami, zadnje leto pa nam te naloge ni prav nič olajšalo,« pravi Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Zakorakali smo globoko v drugo leto globalne zaustavitve javnega življenja, zaprtih šol, gospodarskih pretresov in krčenja državnih proračunov, zato morajo družine sprejeti srce parajoče odločitve. Vlade in mednarodne razvojne banke zato pozivamo, naj prednostno zagotovijo investicije v programe, ki lahko otrokom omogočijo, da prenehajo z delom in se vrnejo v šole, ter v programe socialne zaščite, ki družinam lahko pomagajo, da jim te odločitve že v osnovi sploh ne bo treba sprejeti.«

Sledi še nekaj drugih ključnih ugotovitev iz poročila: 
              
  • 70 odstotkov (112 milijonov) otrok prisilno dela v kmetijskem sektorju, na drugem mestu je 20 odstotkov (31,4 milijonov) otrok, ki prisilno dela v storitvenih dejavnostih, 10 odstotkov (16,5 milijonov) otrok pa prisilno dela v industrijskem sektorju.
  • Šole ne obiskuje skoraj 28 odstotkov otrok, starih med 5 in 11 let, ter 35 odstotkov otrok, starih med 12 in 14 let, ki prisilno delajo.
  • Ne glede na starost je delo otrok bolj pogosto med dečki kot med deklicami. Če upoštevamo gospodinjska opravila, ki jih otroci opravljajo vsaj 21 ur na teden, se razlike med spoloma zmanjšajo.
  • Prevladujoče delo otrok na podeželju (14 odstotkov) je skoraj trikrat višje kot v mestih (5 odstotkov).
  • Pri otrocih, ki prisilno delajo, lahko pride do fizičnih poškodb in duševnih travm. Delo otrok ogroža njihovo izobrazbo ter omejuje njihove pravice in prihodnje priložnosti, vodi pa tudi v nečloveške medgeneracijske kroge revščine in dela otrok.


UNICEF in Mednarodna organizacija dela z namenom preobrata rastočega trenda na področju dela otrok pozivata k/h:

  • Zadostni socialni zaščiti za vse in univerzalnih otroških dodatkih.
  • Povečanju izdatkov za kakovostno izobraževanje in prizadevanjem, da se vsi otroci, tudi tisti, ki še pred pojavom bolezni COVID-19 niso hodili v šolo, vrnejo v šole.
  • Spodbujanju dostojnega dela za odrasle, da se za zagotavljanje prihodka družinam ne bo več treba zatekati k delu otrok.
  • Koncu škodljivih norm, ki temeljijo na spolu, in diskriminacije, ki vplivata na delo otrok.
  • Investicijam v sisteme za zaščito otrok, razvoj kmetijstva, javnih podeželskih služb, infrastrukture in preživetja.

Kot del Mednarodnega leta za izkoreninjenje dela otrok globalna partnerska zaveza 8.7, katere partnerja sta tudi UNICEF in Mednarodna organizacija dela, spodbuja države članice, podjetja, sindikate, civilne družbe ter regionalne in mednarodne organizacije, da podvojijo svoja prizadevanja v globalnem boju proti delu otrok in se zaobljubijo k izvajanju konkretnih ukrepov.

V tednu od 10. do 17. junija se bosta generalni direktor Mednarodne organizacije dela Guy Ryder in izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore pridružila drugim pomembnim govorcem in zagovornikom mladih na prireditvi na visoki ravni v okviru Mednarodne konference dela, kjer bodo razpravljali o novih globalnih ocenah ter o načrtu za nadaljnje delovanje.