Zaskrbljujoče stanje duševnega zdravja otrok in mladih

Zaskrbljujoče stanje duševnega zdravja otrok in mladih

Večina duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti, nujna pravočasna podpora

Pred svetovnim dnem duševnega zdravja UNICEF opozarja na slabšanje duševnega zdravja otrok in mladih po svetu in tudi v Sloveniji. Omejevalni ukrepi v času pandemije koronavirusa so stiske izjemno poglobili, zaradi omejenega dostopa do nujno potrebnih storitev pa stanje na področju duševnega zdravja mladih močno poslabšali. UNICEF poziva vlade po svetu, naj okrepijo vlaganja v storitve za izboljšanje duševnega zdravja in zagotovijo njihovo dostopnost vsem, ki jih potrebujejo.   

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo v soboto, 10. oktobra, letos v središče postavlja otroke in mladostnike. Duševno zdravje mladih je namreč pomemben napovednik zdravja odraslih. Pandemija koronavirusa je v zadnjih mesecih razkrila obseg in resnost svetovne krize duševnega zdravja, omejevalni ukrepi za zajezitev širjenja virusa pa so jo dodatno poglobili. Tudi zato je osrednja tema tega pomembnega svetovnega dne »več vlaganj, boljši dostop do storitev za duševno zdravje«. UNICEF ob tem poudarja, da je potrebno  ukrepati zdaj in zagotoviti vsem otrokom, mladostnikom in družinam (pravočasen) dostop do ustreznih storitev za spodbujanje njihovega dolgoročnega duševnega zdravja in psihosocialne blaginje. Zato organizacija poziva vlade, naj okrepijo vlaganja v storitve, povezane z dušenim zdravjem in psihosocialno podporo, za vse, še posebej najbolj ranljive.

Slovenija

UNICEF-ovo letošnje poročilo o blaginji otrok v gospodarsko najrazvitejših državah sveta poudarja, da sta dobro duševno zdravje in pozitivna naravnanost ključna za kakovostno življenje in srečno otroštvo. Slovenija se je na področju duševnega zdravja uvrstila v spodnjo polovico od skupno 41 držav, na 23. mesto. Raziskava je razkrila, da je v Sloveniji le 72 % otrok zadovoljnih s svojim življenjem in opozorila na visoko stopnjo samomorov med mladimi*- pri obeh kazalnikih se uvrščamo slabše od povprečja raziskave.

Psihofizični simptomi, ki jih doživljajo otroci, med drugim vključujejo: glavobol, bolečine v trebuhu, občutek otožnosti/apatičnosti, občutek razdraženosti in vzkipljivosti, občutek nervoze, težave z nespečnostjo, občutek vrtoglavice. Že UNICEF-ova raziskava iz leta 2016 je pokazala, da ima 18,7% otrok v Sloveniji enega ali več zdravstvenih simptomov vsak dan.

Negotovost, pomešana z zaskrbljenostjo glede zdravja najbližjih, spremenjene dnevne rutine, ukrepi izolacije in druge omejitve tudi lahko vplivajo na duševno počutje otrok in mladih. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve nasilja, zlorab in ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje. Slednje je poslabšala pandemija koronavirusa in z njo povezani ukrepi. Spremenjene razmere so vplivale na povečanje trenj med odraslimi in v odnosu do otrok. Če so se otroci prej lahko umaknili v šolo in se zaupali prijateljem, so v času pandemije kar naenkrat postali ujetniki svojih domov, ki za vse niso varen prostor, in kjer imajo le omejen dostop do pomoči in podpore, ki je ključna za dobro duševno počutje. 

»Preteklo obdobje, ki je za vse predstavljalo neznani teritorij, nas je naučilo, da so ob marsikaterem sicer nujnem omejevalnem ukrepu premnogi žal ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev in psiho-socialne pomoči; govorimo o dodatnih terapijah za otroke s posebnimi potrebami, učni podpori za najranljivejše otroke, zaščiti pred nasiljem, ustvarjanju podpornega okolja za družine v socialnih in finančnih stiskah. Obdobje pred nami nam vsem nalaga odgovornost, da smo kot skupnost in družba bolje pripravljeni. Slovenija je že večkrat pokazala, da lahko na področju blaginje prebivalcev naredi mnogo. Vse možnosti imamo, da nihče ne ostane pozabljen. Delati je torej potrebno predvsem na podpori najranljivejšim skupinam, kamor brez dvoma sodijo otroci in mladi s težavami v duševnem zdravju.« je povedala Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija. Otroci in mladostniki tudi v težkih okoliščinah pogosto pokažejo izjemno odpornost in sposobnost okrevanja, če jim je zagotovljena ustrezna podpora, poudarja UNICEF ob tem pomembnem svetovnem dnevu.

Poziv k ukrepanju

Približno 20% mladostnikov na svetu ima težave z duševnim zdravjem, samomor pa je med najpogostejšimi vzroki smrti med mladimi v starosti med 15 in 19 let. Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75% vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti, vendar je večina primerov neopaženih in nezdravljenih.

Kljub temu, da je slabšanje duševnega zdravja globalni problem, ostaja stigmatizirano in premalo financirano v skoraj vseh državah sveta, razvitih in v razvoju. UNICEF zato poziva k naslednjim ukrepom:


Povečanim vlaganjem v storitve za duševno zdravje in psihosocialno podporo, ki so integrirane v sisteme zdravja, prehrane, izobraževanja in zaščite otrok ter drugih storitev v skupnostih, kjer otroci in družine dostopajo do storitev.

Povečanim vlaganjem v družino usmerjene pristope k duševnemu zdravju in psihosocialni oskrbi otrok in mladostnikov s programi podpore starševstvu, spodbujanjem zdravih družinskih odnosov ter podpiranjem blaginje in duševnega zdravja staršev oziroma skrbnikov.

Povečanim vlaganjem v šole in skupnosti pri zagotavljanju varnega, podpornega in prijaznega okolja za izobraževanje otrok ter storitev za izboljšanje duševnega zdravja tistih otrok, ki jih potrebujejo. 

Vlaganju v zbiranje podatkov o duševnem zdravju, oskrbi in o financiranju za izboljšanje dostopa do storitev duševnega zdravja za vse otroke, mladostnike, starše in skrbnike.

Opombe:
*stopnja samomorov med mladimi  v Sloveniji: 5,6 na 100.000 mladih v starosti med 15-19 let, 3-letno povprečje 2013-2015;