Vsakih 16 sekund se rodi mrtvorojeni otrok

Vsakih 16 sekund se rodi mrtvorojeni otrok

Zaradi posledic prekinitev zdravstvenih storitev zaradi pandemije bi bilo lahko v letu dni dodatnih 200.000 mrtvorojenih otrok

Vsako leto je mrtvorojenih skoraj 2 milijona otrok oziroma 1 vsakih 16 sekund, opozarjamo UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Skupina svetovne banke in Oddelek za prebivalstvo Združenih narodov (UN/DESA) v najnovejšem poročilu - prvih tovrstnih ocenah mrtvorojenosti. 

Najnovejše poročilo Spregledana tragedija: Globalno breme mrtvorojenih otrok razkriva, da se velika večina mrtvorojenih otrok, 84 %, zgodi v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom. Leta 2019 so bili 3 od 4 mrtvorojenih otrok v Podsaharski Afriki ali južni Aziji. Mrtvorojenost je v poročilu opredeljena kot otrok, rojen brez znakov življenja v 28. tednu ali kasneje. 

»Izguba otroka med nosečnostjo ali ob rojstvu je uničujoča tragedija za družino, ki se po svetu dogaja tiho, a prepogosto,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Vsakih 16 sekund se za mati nekje na svetu zgodi katastrofa. Poleg izgube življenja otroka so psihološke in nenazadnje finančne posledice za ženske, družine in družbe resne in dolgotrajne. Večino mrtvorojenih otrok bi lahko preprečili z ustreznimi rednimi pregledi v času nosečnosti  in usposobljenim zdravstvenim osebjem ob porodu.«

Poročilo opozarja, da bi lahko pandemija koronavirusa prispevala k večjemu številu mrtvorojenih otrok. 50-odstotno zmanjšanje zdravstvenih storitev zaradi pandemije bi lahko v obdobju 1 leta v 117 državah z nizkim in srednjim dohodkom povzročilo skoraj 200.000 dodatnih mrtvorojenih otrok, kar predstavlja 11,1 % porast. Glede na simulacijo, ki so jo za poročilo opravili raziskovalci z Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, bi se lahko v 13 državah v obdobju leta dni število mrtvorojenih povečalo za najmanj 20% .

Večina mrtvorojenih otrok je posledica slabe kakovosti oskrbe med nosečnostjo in ob rojstvu. Pomanjkanje naložb v predporodne in porodne storitve ter v usposabljanje zdravstvenih delavcev, vključno z babicami, sta ključna izziva, opozarja poročilo.

Več kot 40 % mrtvorojenosti se zgodi med porodom, kar bi pogosto lahko preprečili s prisotnostjo usposobljenega zdravstvenega osebja ob porodu in pravočasno nujno porodniško oskrbo. Približno polovica mrtvorojenosti v Podsaharski Afriki ter Srednji in Južni Aziji se zgodi med porodom, v Evropi, Severni Ameriki, Avstraliji in na Novi Zelandiji pa 6 %.

V Sloveniji se je od leta 2000 do 2019 stopnja mrtvorojenosti znižala za 29 % in sicer s 3,6 na 2,5 mrtvorojenih otrok na 1.000 rojstev. 

Še preden je pandemija povzročila motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, je bilo le malo žensk v državah z nizkimi in srednjimi dohodki deležnih pravočasne in kakovostne oskrbe za preprečevanje mrtvorojenosti. V polovici od 117 držav, vključenih v raziskavo, je pokritost z 8 pomembnimi posegi za zdravje mater, kot so carski rez, preprečevanje malarije, zdravljenje hipertenzije v nosečnosti, odkrivanje in zdravljenje sifilisa, od manj kot 2% do zgolj 50%. Manj kot 50% porodnic ima med porodom ustrezno oskrbo, ki je ključna za preprečevanje mrtvorojenosti. 

Kljub napredku v zdravstvenih storitvah za preprečevanje ali zdravljenje vzrokov smrti otrok je bil napredek pri zniževanju stopnje mrtvorojenosti počasen. Med letoma 2000 in 2019 je bila letna stopnja znižanja mrtvorojenosti zgolj 2,3 %, v primerjavi z 2,9 % zmanjšanjem umrljivosti novorojenčkov in 4,3 % zmanjšanjem umrljivosti pri otrocih, starih od 1 do 59 mesecev. Kljub temu, je napredek mogoče doseči z ustreznimi politikami, programi in naložbami.

»Rojstvo otroka bi moralo biti polno veselja, a vsak dan na tisoče staršev po svetu doživi neznosno žalost, ker se njihovi otroci rodijo mrtvi,« je povedal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. »Takšne tragedije kažejo, kako pomembno je ohranjanje in krepitev ključnih zdravstvenih storitev in kako pomembno je povečati vlaganja v babištvo.« 

Poročilo tudi ugotavlja, da mrtvorojenost ni problem le v revnih državah. Leta 2019 je imelo 39 držav z visokim dohodkom več mrtvorojenih kot smrti novorojenčkov, 15 držav pa več mrtvorojenih kot smrti dojenčkov. 

V državah z nizkimi in visokimi dohodki je stopnja mrtvorojenosti višja na podeželju kot na urbanih območjih, povezana pa je tudi z družbenoekonomskim statusom. Zlasti etnične manjšine v državah z visokim dohodkom pogosto nimajo dostopa do dovolj kakovostne zdravstvene oskrbe. Poročilo navaja, da je bilo na primer v kanadskih populacijah Inuitov stopnja mrtvorojenosti skoraj trikrat višja kot v preostali Kanadi, temnopolte ženske v Združenih državah Amerike pa imajo skoraj dvakrat večje tveganje za mrtvorojenost v primerjavi z belimi ženskami.

»S pandemijo povezane motnje v življenjsko pomembnih zdravstvenih storitvah so povzročile sekundarno zdravstveno krizo za ženske, otroke in mladostnike,« je povedal Muhammad Ali Pate, globalni direktor za zdravje, prehrano in prebivalstvo pri Svetovni banki in direktor Globalnega sklada za financiranje žensk, otrok in mladostnikov. »Nosečnice potrebujejo nenehen dostop do kakovostne oskrbe med nosečnostjo in med porodom. Podpiramo države pri krepitvi njihovih zdravstvenih sistemov, da bi preprečili mrtvorojenost in zagotovili, da ima vsaka nosečnica dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev.«