V 2019 najnižja umrljivost otrok v preteklih desetletjih

V 2019 najnižja umrljivost otrok v preteklih desetletjih

Slovenija med državami z najnižjo umrljivostjo otrok na svetu

Skupno število otrok, mlajših od 5 let, ki so umrli v 2019 je bilo najnižje v preteklih treh desetletjih – z 12,5 milijona leta 1990 je namreč upadlo na 5,2 milijona lani, v novem poročilu Stopnje in trendi umrljivosti otrok poudarjajo UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Oddelek za prebivalstvo Združenih narodov (UN/DESA) in Skupina svetovne banke. V Sloveniji se je umrljivost otrok, mlajših od 5. let, in novorojenčkov od leta 1990 zmanjšala za 80%, kar nas dandanes uvršča med države z najnižjo umrljivostjo otrok na svetu. Organizacije opozarjajo, da bi pandemija koronavirusa lahko ogrozila izjemen napredek, dosežen v preteklih desetletjih. 

UNICEF in WHO opozarjata, da je pandemija COVID-19 močno ohromila zdravstvene sisteme in povzročila številne motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, kar bi lahko resno ogrozilo napredek, dosežen v preteklih desetletjih.  

»Globalna skupnost je v zniževanje umrljivosti otrok vložila izjemne napore, zato ne smemo dopustiti, da nas pandemija COVID-19 ustavi,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Kadar otroci nimajo dostopa do zdravstvenih storitev, ker je sistem preobremenjen, in kadar se ženske bojijo porodov v bolnišnici zaradi strahu pred okužbo, lahko postanejo žrtve COVID-19. Brez takojšnjih vlaganj v ponovni zagon motenih zdravstvenih sistemov in storitev bi lahko umrlo na milijone otrok, mlajših od 5 let, zlasti novorojenčkov.«

V preteklih 30 letih so imele zdravstvene storitve odločilno vlogo pri reševanju milijonov otroških življenj. Pomagale so preprečiti smrti otrok zaradi prezgodnjih porodov, nizke porodne teže, zapletov med porodom, sepse novorojenčkov, pljučnice, driske in malarije ter s cepljenjem ščitile otroke pred nevarnimi boleznimi. Zadnje mesece pa se države po vsem svetu soočajo z motnjami v zdravstvenih storitvah za otroke in matere, kot so izvajanje pregledov, cepljenje, pregledi v času nosečnosti in poporodna oskrba. Stanje poslabšuje tudi pomanjkanje zdravstvenega osebja in splošno nelagodje pri uporabi zdravstvenih storitev zaradi strahu pred okužbo s COVID-19.

UNICEF-ova raziskava, izvedena v 77 državah poleti, je pokazala, da je skoraj 68 % držav poročalo o motnjah v zdravniških pregledih in cepljenju otrok. Poleg tega je 63 % držav poročalo o motnjah pri pregledih nosečnic, 59 % držav pa o omejeni poporodni oskrbi.

Nedavna raziskava WHO v 105 državah je pokazala, da je 52 % držav poročalo o motnjah v zdravstvenih storitvah za bolne otroke in 51 % držav o motnjah pri programih za zdravljenje podhranjenosti otrok. Tovrstni zdravstveni ukrepi so ključnega pomena pri izkoreninjenju smrti novorojenčkov in otrok zaradi preprečljivih vzrokov. Na primer, pri ženskah, ki jih oskrbujejo poklicne babice, usposobljene v skladu z mednarodnimi standardi, je 16 % manjša verjetnost, da bodo izgubile otroka, in 24 % manjša verjetnost za prezgodnji porod, navaja WHO.

V raziskavah UNICEF-a in WHO so bili najpogosteje navedeni razlogi za motnje v zdravstvenih storitvah naslednji: starši se zaradi strahu pred okužbo izogibajo zdravstvenim centrom; omejitve prevoza; začasna prekinitev zdravstvenih storitev ali zaprtje objektov; pomanjkanje zdravstvenih delavcev zaradi preusmeritev na druga delovna področja ali strahu pred okužbo zaradi pomanjkanja ustrezne zaščitne opreme ter večje finančne težave. 

Afganistan, Bolivija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Libija, Madagaskar, Pakistan, Sudan in Jemen so med najbolj prizadetimi državami z vidika motenj v zdravstvenih storitvah. V 7 od omenjenih je bila stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, v 2019 visoka in sicer več kot 50 smrti na 1.000 živorojenih otrok. V Afganistanu, kjer je 1 od 17 otrok umrl preden dopolnjenim 5. letom v 2019, je ministrstvo za zdravje poročalo o znatnem zmanjšanju obiskov zdravstvenih ustanov. Zaradi strahu pred okužbo z virusom COVID-19 se namreč matere redkeje odločajo za preglede v času nosečnosti in po rojstvu, kar povečuje tveganja nosečnic in novorojenčkov.

Umrljivost otrok se sicer močno razlikuje glede na geografske regije - večina smrti otrok se zgodi v 2 regijah. Leta 2019 se je več kot polovica (53 %) smrti med otroki, mlajšimi od 5 let, zgodila v Podsaharski Afriki, 28 % pa v južni Aziji. Države z najvišjo umrljivostjo otrok se nahajajo v Podsaharski Afriki: Srednjeafriška republika, Čad, Nigerija, Sierra Leone in Somalija.

Med države z najnižjo umrljivostjo otrok, mlajših od 5 let, se uvrščajo Estonija, Ciper, Finska, Japonska, Norveška, Singapur, Slovenija in Švedska. Slovenija se uvršča tudi med deseterico držav, ki so v preteklih 30 letih uspele najbolj znižati umrljivost otrok in sicer za vsaj 80%. 

Najbolj ogroženi novorojenčki

Že pred pandemijo so bili novorojenčki najbolj ogroženi. Leta 2019 je na svetu vsakih 13 sekund umrl novorojenček. Poleg tega se je 47 % vseh smrtnih primerov otrok, mlajših od 5 let, zgodilo v obdobju novorojenčkov, v primerjavi s 40 % leta 1990. Ob motnjah v osnovnih zdravstvenih storitvah zaradi pandemije so življenja novorojenčkov še bolj ogrožena. 

Posebna simulacija Univerze John Hopkins je pokazala, da bi lahko do konca leta vsak dan umrlo dodatnih 6.000 otrok zaradi ohromljenih zdravstvenih sistemov zaradi pandemije.  

To poročilo in raziskave poudarjajo potrebo po nujnih ukrepih za ponovno vzpostavitev in izboljšanje porodnih storitev ter predporodne in poporodne oskrbe mater in dojenčkov, vključno z usposobljenimi zdravstvenimi delavci, ki zanje skrbijo ob rojstvu. Pomembno je tudi sodelovanje s starši za premagovanje strahu in stisk. 

UNICEF, WHO in ostale organizacije pozivajo vlade naj zagotovijo vsem otrokom in materam dostop do nujnih cepljenj, prehrane in kakovostnih zdravstvenih storitev, da jih zaščitijo pred vplivom koronavirusa in preprečijo povečanje smrtnosti otrok.

Posebna spletna stran  https://data.unicef.org/resources/levels-and-trends-in-child-mortality/


O UN IGME

Medagencijska skupina Združenih narodov za oceno smrtnosti otrok ali UN IGME je bila ustanovljena leta 2004 za izmenjavo podatkov o umrljivosti otrok, izboljšanje metod za oceno umrljivosti otrok, poročanje o napredku pri doseganju ciljev preživetja otrok in povečanje zmogljivosti držav za pravočasne in pravilne ocene umrljivosti otrok. UN IGME vodi UNICEF, vključuje pa tudi Svetovno zdravstveno organizacijo, Skupino svetovne banke in Oddelek Združenih narodov za prebivalstvo. Za več informacij obiščite: http://www.childmortality.org/