Zakaj vsi otroci v bogatih državah nimajo srečnega otroštva?

Zakaj vsi otroci v bogatih državah nimajo srečnega otroštva?

Otroci v Sloveniji med najboljšimi v bralni in matematični pismenosti, veliko dela pa nas še čaka na področju duševnega zdravja

Samomor, nezadovoljstvo, debelost ter slabo razvite akademske in socialne veščine so vse preveč pogoste značilnosti otroštva v najrazvitejših državah sveta, ugotavlja najnovejše poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. Glede na blaginjo otrok se je med 41 najbogatejšimi državami sveta Slovenija uvrstila v zgornjo četrtino, na 9. mesto.

UNICEF tudi letos – že 20. leto - predstavlja poročilo iz serije Report Card, ki razvršča države EU in OECD glede na blaginjo otrok. »Izobilje vplivov: Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na blaginjo otrok v bogatih državah« temelji na podatkih, zbranih pred pandemijo novega koronavirusa ter na lestvici razvršča države glede na otrokovo duševno in telesno zdravje ter akademske in socialne veščine. 

V skupni razvrstitvi se Nizozemska, Danska in Norveška uvrščajo med najboljše države za otroke. Slovenija je na 9. mestu, pred sosednjimi Hrvaško (11.), Madžarsko (15.), Avstrijo (16.) in Italijo (19.).

Nobena od 41 najbogatejših držav ni vodilna na vseh področjih, prav vse države imajo še veliko prostora za izboljšanje. Zaskrbljujoče je tudi nazadovanje na področjih, kot so cepljenje, matematična in bralna pismenost ter duševno zdravje. K vsem tem izzivom pa negativen vpliv dodaja tudi pandemija, ki bo imela daljnosežne posledice na blaginjo otrok.

»Slovenija se je že v preteklih raziskavah o življenju otrok uvrščala precej visoko, kar je posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok. Pozdravljamo ukrepe, ki so bili v preteklosti sprejeti za zajezitev širjenja novega koronavirusa in blaženje s tem povezanih posledic zaradi ekonomskih in socialnih izpadov. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da smo tudi v Sloveniji že pred pandemijo imeli številne ranljive otroke, njihove stiske in njihova ranljivost pa so se sedaj samo še poglobile. Zato je potrebno pri načrtovanju politik pozorno gledati, da so zajete vse skupine, posebej najranljivejše. Pri slednjih je velika zaskrbljenost za poglobitev vrzeli revščine, neenakosti, socialne izključenosti, nasilja in stisk,« je povedala Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija. »Preteklo obdobje, ki je za vse predstavljalo neznani teritorij, nas je naučilo, da so ob marsikaterem sicer nujnem ukrepu premnogi žal ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev in psiho-socialne pomoči; govorimo o dodatnih terapijah za otroke s posebnimi potrebami, učni podpori za najranljivejše otroke, zaščiti pred nasiljem, ustvarjanju podpornega okolja za družine v socialnih in finančnih stiskah. Jesen nam vsem daje odgovornost, da smo kot skupnost in družba bolje pripravljeni. Slovenija je pokazala, da lahko na področju blaginje prebivalcev naredi mnogo. Vse možnosti imamo, da nihče ne ostane pozabljen. Delati je torej potrebno predvsem na tistih številkah – zgodbah najranljivejših skupin – ki jih statistika skrije.«

»Številne bogate države – ki imajo vire, potrebne za zagotavljanje dobrega otroštva za vse otroke – puščajo otroke na cedilu,« je povedala Gunilla Olsson, direktorica UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. »Če vlade v odzivu na pandemijo ne bodo sprejele tudi hitrih in odločnih ukrepov za zaščito blaginje otrok, lahko pričakujemo nadaljnje poglabljanje revščine, slabšanje duševnega počutja in fizičnega zdravja in poglabljanje vrzeli v veščinah med otroki. Podpora za otroke in družine, vezana na ukrepe za boj proti pandemiji, je več kot nezadostna. Storiti je potrebno več, da zagotovimo varna in srečna otroštva – in to takoj zdaj.«

Kaj vpliva na srečno otroštvo - ključne ugotovitve poročila: 

1. Dobro duševno zdravje

Slovenija se uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 % otrok zadovoljnih s svojim življenjem.

Stopnja samomorov med mladimi (kar je glavni vzrok smrti med 15-19-letniki v bogatih državah) nas uvršča na 18. mesto.

Slovenija se tako skupno na področju duševnega zdravja uvršča v spodnjo polovico držav, na 23. mesto.

V večini držav manj kot štiri petine otrok poroča o zadovoljstvu s svojim življenjem. Turčija ima najnižjo stopnjo zadovoljstva z življenjem (53 %), takoj za njo sta Japonska in Velika Britanija. Nizozemska, Mehika in Romunija imajo najvišje stopnje zadovoljstva z življenjem. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje. 

Litva ima najvišjo stopnjo samomorov med mladimi, sledita ji Nova Zelandija in Estonija.

Prisluhnite zgodbi 17-letne T iz ZDA, ki je premagala duševno stisko: 


 

2. Dobro fizično zdravje

Na področju fizičnega zdravja otrok Slovenija zaseda 11. mesto.

Na tej dimenziji je posebej zaskrbljujoč visok delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo – v Sloveniji je takih skoraj tretjina. V času omejevalnih ukrepov so bili številni preventivni in športni programi ustavljeni, kar vpliva na fizično zdravje otrok in bi lahko še poslabšalo stanje na tem področju. 

Stopnji debelosti in prekomerne telesne teže med otroki v državah, zajetih v raziskavo, sta se v zadnjih letih povišali. Okoli 1 od 3 otrok v državah iz raziskave je bodisi debel bodisi ima prekomerno telesno težo, v južni Evropi pa se ti stopnji skokovito povečujeta. Projekcije na globalni ravni kažejo, da število debelih otrok v starosti 5-19 let narašča in predvideva se, da bo leta 2030 narastlo za skoraj 100 milijonov (na skupaj 250 milijonov).

Stopnja umrljivosti otrok, starih 5-14 let, v Sloveniji znaša 0,7 na 1.000 otrok. V več kot četrtini bogatih držav pa je smrtnost otrok še vedno nad 1 na 1.000 otrok.

Prisluhnite zgodbi 8-letne Dimitre iz Grčije, ki si prizadeva za bolj zdrav način življenja:


3. Veščine za življenje: 

Ko merimo akademske in socialne veščine, se Slovenija uvršča na zavidljivo 2. mesto. Indikatorja veščin sta delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo (74,5 %) ter delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva (78,8 %).

V povprečju 40 % otrok do 15. leta v državah EU in OECD nima razvitih osnovnih bralnih in matematičnih veščin. Otroci v Bolgariji, Romuniji in Čilu so na dnu lestvice, vrh pa zasedajo Estonija, Irska in Finska.

Prisluhnite zgodbi 15-letnega Petra iz Avstrije, ki se je ponovno zaljubil v matematiko: 

 

Občutek samozavesti in sposobnost razvijanje medosebnih odnosov prav tako predstavljata pomembno veščino. Ko gre za socialne veščine za sklepanje novih prijateljstev, v večini držav vsaj enemu od 5 otrok primanjkuje samozavesti. Otroci v Čilu ter na Japonskem in Irskem so na tem področju najmanj samozavestni.

Poročilo odkriva tudi področja napredka v blaginji otrok. V povprečju je 95 % predšolskih otrok vključenih v vzgojno-izobraževalne programe. Število mladih med 15-19 let, ki niso v izobraževanju, zaposlovanju ali usposabljanju, se je zmanjšalo v 30 od 37 držav.

Poročilo države razvršča tudi glede na politike, ki podpirajo otrokovo blaginjo in druge faktorje, kot so ekonomija, družba in okolje. Norveška, Islandija in Finska tu kotirajo najvišje, saj imajo najboljše politike in kontekste za podporo blaginji otrok. V povprečju pa države porabijo manj kot 3 % BDP-ja za potrebe politik, vezanih na družino in otroke, tudi po podatkih OECD Slovenija temu namenja manj kot 2 %.

»Tako v kriznih časih kot v času miru, družine potrebujejo podporo v vladi in na delovnem mestu, da lahko vzgajajo prihodnje generacije zadovoljnih in zdravih državljanov,« je povedal Fayaz King, namestnik izvršne direktorice UNICEF-a. »Investicija v otroke je neposredna investicija v našo prihodnost.«

Zaradi izbruha novega koronavirusa je večina držav, zajetih v poročilo, v prvi polovici letošnjega leta šole zaprla za več kot 100 dni, implementirane pa so bile tudi stroge politike omejevanja gibanja. Poročilo ugotavlja, da izguba družinskih članov in prijateljev, anksioznost, omejitve gibanja, pomanjkanje podpore, zaprtje šol, usklajevanje dela in družine in omejen dostop do zdravstvene oskrbe, v kombinaciji z ekonomskimi izgubami, ki so posledica pandemije, katastrofalno vplivajo na blaginjo otrok, ter puščajo posledice na njihovem duševnem in fizičnem zdravju ter njihovemu razvoju.

Pred izbruhom novega koronavirusa je bila povprečna stopnja relativne revščine otrok v 41 državah 20 % (10,5 % - podatki za Slovenijo iz 2019). Po napovedih se skoraj vsem državam, zajetim v raziskavo, obeta padec BDP-ja v naslednjih dveh letih. Brez takojšnjih sanacijskih ukrepov bi se lahko odstotek revščine med otroki povečal.

»Še vedno je čutiti posledice gospodarskih, izobraževalnih in družbenih izpadov. Brez usklajenih ukrepov bodo ti imeli uničujoč vpliv na blaginjo otrok, njihovih družin in družbe, v kateri živijo,« je povedala Olssonova. »Še je mogoče preprečiti, da bi ta tveganja postala realnost, z odločnimi ukrepi vlad, ki bodo zaščitili blaginjo otrok.«

Na podlagi poročila in aktualnega dogajanja UNICEF poziva k naslednjim ukrepom za izboljšanje blaginje otrok:

Odločni ukrepi za zmanjšanje dohodkovne neenakosti in revščine; vsem otrokom morajo biti na voljo viri (v družini, soseski …), ki jih potrebujejo za optimalen razvoj;

Odprava zaskrbljujoče vrzeli v duševnem zdravju otrok in mladostnikov;

Razširitev družinam prijaznih politik za izboljšanje ravnovesja med delom in družino ter zagotavljanje dostopa do kakovostnega, fleksibilnega in cenovno ugodnega varstva otrok;

Okrepitev prizadevanj za zaščito otrok pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti;

Izboljšanje politik, vezanih na pandemijo, ki podpirajo družine z otroki; pri tem je potrebno zagotoviti, da so finančna sredstva, namenjena blaginji otrok, v celoti zaščitena pred varčevalnimi ukrepi.