Časovni stroj, ki si ga nihče ne želi: zaradi posledic pandemije bi se lahko otroci na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki vrnili 20 let v preteklost

Časovni stroj, ki si ga nihče ne želi: zaradi posledic pandemije bi se lahko otroci na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki vrnili 20 let v preteklost

Zaradi posledic pandemije novega koronavirusa na že tako krhke zdravstvene sisteme bi lahko na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki do konca leta umrlo dodatnih 51.000 otrok, mlajših od 5 let. To bi pomenilo skoraj 40-odstotno povečanje smrtnosti v tej starostni skupini, opozarjata UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija v skupni izjavi za medije.

Skupna izjava Teda Chaibana, UNICEF-ovega regionalnega direktorja za Bližnji vzhod in severno Afriko, in dr. Ahmeda Al-Mandharija, regionalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije za regijo vzhodnega Sredozemlja.

Pandemija novega koronavirusa močno obremenjuje že tako krhke zdravstvene sisteme v regiji. Obseg storitev primarne zdravstvene oskrbe se je v več državah zmanjšal, ponekod oskrbe sploh ni. Medtem, ko med otroki v regiji ni veliko primerov okužb z novim koronavirusom, pa je sedaj jasno, da posledice pandemije vplivajo na njihovo zdravje.

Če trenutnim prekinitvam izvajanja osnovnih zdravstvenih storitev ne bo konca in če se bo stopnja podhranjenosti otrok še naprej povečevala, bi lahko v tej regiji do decembra 2020 umrlo dodatnih 51.000 otrok, mlajših od 5 let. To bi pomenilo skoraj 40-odstotno povečanje smrtnosti med otroki v tej starostni skupini, v primerjavi s stanjem pred pandemijo, kar bi izničilo napredek pri zagotavljanju preživetja otrok in pomenilo nazadovanje za skoraj dve desetletji.

K tej mračni predpostavki vodi kombinacija različnih dejavnikov. Številni zdravstveni delavci na terenu, ki so bili že pred pandemijo preobremenjeni, so svoja prizadevanja preusmerili v zajezitev širjenja virusa in pomoč obolelim, med tem pa niti sami pogosto nimajo učinkovite zaščitne opreme in drugih nujnih pripomočkov.

Prepovedi in omejitve gibanja ter slabši ekonomski položaj posameznikov bi lahko pomenili dodatno oviro na poti do zdravstvene oskrbe. Mnogi se bojijo, da se bodo okužili v zdravstvenih domovih. Nekateri otroci in matere se zato ne udeležujejo preventivnih intervencij, vključno s cepljenjem, zdravljenjem neonatalnih okužb in otroških bolezni, zdravstvenih pregledov med nosečnostjo, porodov ter pregledov za ugotavljanje in zdravljenje podhranjenosti.

Temu črnemu scenariju se lahko izognemo in omogočimo preživetje več tisočim otrokom. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija pozivata k naslednjim ukrepom in sta zavezana k podpori zdravstvenim sistemom v regiji pri njihovi implementaciji:

  • Varno nadaljevanje izvajanja vseh kampanj cepljenja in zdravstvenih storitev za preprečevanje podhranjenosti in pomoč podhranjenim otrokom, ob uporabi zaščitne opreme in upoštevanju fizičnega distanciranja.
  • Prioriteta morajo postati storitve primarne zdravstvene oskrbe za vsakega otroka, posebej za najranljivejše, ob tem pa je nujno zagotavljanje zadostnega števila zdravstvenega osebja ter zdravil in pripomočkov. 
  • Oprema delavcev na terenu, ki ozaveščajo o preprečevanju širjenja okužbe z virusom, mora zadostiti minimalnim zahtevam za preprečevanje okužb, potrebno je zagotavljati tudi ustrezne pogoje dela.
  • Investirati je potrebno v učinkovite kampanje komuniciranja z javnostmi in povečati zaupanje v javne zdravstvene sisteme ter spodbuditi družine, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, da jo tudi poiščejo.

Podprite UNICEF-ova prizadevanja za zaščito najranljivejših otrok sveta pred posledicami pandemije COVID-19 s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo UNICEF5 na 1919 ali darujte prek https://starsiotroksveta.si/koronavirus

S poslanim SMS-om dajem privolitev UNICEF-u Slovenija, da mojo telefonsko številko zbira, hrani in obdeluje za namene svoje humanitarne dejavnosti, kot je opisano v pogojih na spletni strani www.unicef.si/sms-pogoji.