Danes je mednarodno zavezništvo ZN, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem temeljnih vzrokov za lakoto, objavilo najnovejše Globalno poročila o prehranskih krizah.
Ključne ugotovitve poročila
• Poročilo ugotavlja, da je bilo akutnemu pomanjkanju hrane* konec leta 2019 izpostavljenih 135 milijonov ljudi v 55 državah.
• Dodatno je bilo v 55 državah s prehranskimi krizami 92 milijonov otrok kronično in akutno podhranjenih: 75 milijonov otrok je zaostajalo v rasti, 17 milijonov jih je imelo prenizko težo glede na starost.
• To je doslej najvišja stopnja akutnega pomanjkanja hrane in podhranjenosti od prve izdaje globalnega letnega poročila o prehranskih krizah leta 2017.
• V 2019 je bilo 183 milijonov ljudi v izrazito ranljivem položaju, ki bi ga lahko dodatne obremenitve, kot je pandemija koronavirusa, drastično poslabšale.
• Več kot polovica (73 milijonov) od 135 milijonov ljudi, zajetih v poročilu, živi v Afriki; 43 milijonov živi na Bližnjem vzhodu in v Aziji; 18,5 milijona jih živi v Latinski Ameriki in na Karibih.
• Ključni dejavniki trendov, analiziranih v poročilu, so bili: konflikti (ključni dejavnik, ki je 77 milijonov ljudi pahnil v prehransko negotovost), vremenske skrajnosti (34 milijonov ljudi) in gospodarski pretresi (24 milijonov v prehranski negotovosti).
o Haiti: 3,7 milijona
Vpliv prehranskih kriz na otroke
• UNICEF opozarja, da imajo prehranske krize uničujoč vpliv na otroke. Pomembno vplivajo na razpoložljivost in kakovost otroške prehrane - količino, število obrokov, varnost in raznolikost hrane, ki jo otroci pojedo. V prehranskih krizah otroci pogosto nimajo dostopa do preventivnih zdravstvenih storitev, kot so zagotavljanje prehranskih dopolnil in cepljenja, kar povečuje tveganje, da bi postali podhranjeni.
• Več kot polovica podhranjenih otrok na svetu živi v državah, ki so jih prizadele prehranske krize. V teh državah je prehranski status že sicer ranljivih otrok izredno zaskrbljujoč, saj je eden od dveh otrok kronično podhranjen.
• Prehranske krize, v katerih je več kot 40 odstotkov otrok kronično podhranjenih so v Jemnu, Gvatemali, Nigru, Mozambiku, Madagaskarju, DR Kongo, Afganistanu in Pakistanu.
• Po podatkih UNICEF-a se kar dve tretjini majhnih otrok v državah z nizkim in srednjim dohodkom ne prehranjujeta niti z minimalno raznoliko prehrano, ki jo malčki potrebujejo za preživetje, rast in uresničitev polnega potenciala.
• Vpliv pandemije koronavirusa na prehransko varnost otrok bi bil lahko uničujoč, zato je potrebno takojšnje ukrepanje v smeri nadaljevanja izvajanja programov za prehrano najbolj ranljivih.