Globalno poročilo o prehranskih krizah

Globalno poročilo o prehranskih krizah

Globalno poročilo razkriva niz prehranskih kriz, ki jih lahko drastično poslabša pandemija koronavirusa

Danes je mednarodno zavezništvo ZN, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem temeljnih vzrokov za lakoto, objavilo najnovejše Globalno poročila o prehranskih krizah.

Ključne ugotovitve poročila

Poročilo ugotavlja, da je bilo akutnemu pomanjkanju hrane* konec leta 2019 izpostavljenih 135 milijonov ljudi v 55 državah. 

Dodatno je bilo v 55 državah s prehranskimi krizami 92 milijonov otrok kronično in akutno podhranjenih: 75 milijonov otrok je zaostajalo v rasti, 17 milijonov jih je imelo  prenizko težo glede na starost.  

To je doslej najvišja stopnja akutnega pomanjkanja hrane in podhranjenosti od prve izdaje globalnega letnega poročila o prehranskih krizah leta 2017.

V 2019 je bilo 183 milijonov ljudi v izrazito ranljivem položaju, ki bi ga lahko dodatne obremenitve, kot je pandemija koronavirusa, drastično poslabšale.  

Več kot polovica (73 milijonov) od 135 milijonov ljudi, zajetih v poročilu, živi v Afriki; 43 milijonov živi na Bližnjem vzhodu in v Aziji; 18,5 milijona jih živi v Latinski Ameriki in na Karibih.

Ključni dejavniki trendov, analiziranih v poročilu, so bili: konflikti (ključni dejavnik, ki je 77 milijonov ljudi pahnil v prehransko negotovost), vremenske skrajnosti (34 milijonov ljudi) in gospodarski pretresi (24 milijonov v prehranski negotovosti).

10 najhujših prehranskih kriz v letu 2019 glede na število ljudi:
o Jemen: 15,9 milijona
o Demokratična republika Kongo: 15 milijonov
o Afganistan: 11,3 milijona
o Venezuela: 9,3 milijona
o Etiopija: 8 milijonov
o Južni Sudan: 7 milijonov
o Sirija: 6,6 milijona
o Sudan 5,9 milijona
o Severna Nigerija: 5 milijonov

o Haiti: 3,7 milijona

Vpliv prehranskih kriz na otroke

UNICEF opozarja, da imajo prehranske krize uničujoč vpliv na otroke. Pomembno vplivajo na razpoložljivost in kakovost otroške prehrane - količino, število obrokov, varnost in raznolikost hrane, ki jo otroci pojedo. V prehranskih krizah otroci pogosto nimajo dostopa do preventivnih zdravstvenih storitev, kot so zagotavljanje prehranskih dopolnil in cepljenja, kar povečuje tveganje, da bi postali podhranjeni.

Več kot polovica podhranjenih otrok na svetu živi v državah, ki so jih prizadele prehranske krize. V teh državah je prehranski status že sicer ranljivih otrok izredno zaskrbljujoč, saj  je eden od dveh otrok kronično podhranjen. 

Prehranske krize, v katerih je več kot 40 odstotkov otrok kronično podhranjenih so v Jemnu, Gvatemali, Nigru, Mozambiku, Madagaskarju, DR Kongo, Afganistanu in Pakistanu.

Po podatkih UNICEF-a se kar dve tretjini majhnih otrok v državah z nizkim in srednjim dohodkom ne prehranjujeta niti z minimalno raznoliko prehrano, ki jo malčki potrebujejo za preživetje, rast in uresničitev polnega potenciala.

Vpliv pandemije koronavirusa na prehransko varnost otrok bi bil lahko uničujoč, zato je potrebno takojšnje ukrepanje v smeri nadaljevanja izvajanja programov za prehrano najbolj ranljivih.