Tudi med pandemijo koronavirusa se mora nadaljevati cepljenje otrok proti nevarnim boleznim

Tudi med pandemijo koronavirusa se mora nadaljevati cepljenje otrok proti nevarnim boleznim

Začenja se Evropski teden cepljenja, ki letos poteka v pričakovanju cepiva proti koronavirusu.

Pandemija koronavirusa je namreč resen opomnik, da se lahko izbruhi nalezljivih bolezni pojavijo v kateri koli državi sveta, tudi v Sloveniji. Za viruse meje držav ne obstajajo, vsi skupaj pa smo zaščiteni šele, ko je zaščiten vsak otrok in odrasel. Zato je ključno, da v teh spremenjenih razmerah, kljub obremenjenosti zdravstvenih sistemov, in ko je pozornost javnosti usmerjena predvsem na boj proti koronavirusu, ne prekinemo kampanj cepljenja otrok proti nevarnim boleznim, za katere cepiva že obstajajo.

»Pandemija koronavirusa je osupljiv pokazatelj, kako hitro se lahko izbruh razširi, kadar cepivo za zaščito ljudi ni na voljo. Cepivo proti novemu koronavirusu sicer še ne obstaja, obstajajo pa učinkovita cepiva za številne druge nevarne nalezljive bolezni, kot so ošpice, otroška paraliza, oslovski kašelj in druge. Medtem ko države sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa, si morajo hkrati prizadevati, da bodo otroci deležni cepljenja proti drugim nevarnim boleznim, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do izbruhov le-teh,« ob svetovnem tednu cepljenja opozarja Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov javnega zdravstva. Otroke ščiti pred nevarnimi, pogosto smrtonosnimi boleznimi, in s tem rešuje življenja. Prispeva k temu, da otroci odraščajo zdravi in uresničijo svoj polni potencial. Ob zadostni precepljenosti kolektivna zaščita varuje tudi najranljivejše člane družbe, ki zaradi posebnih okoliščin ne smejo biti cepljeni.  

Vpliv pandemije koronavirusa se že kaže v dejstvu, da nekateri otroci po svetu zaradi omejitev ali izolacije nimajo dostopa do zdravstvenih storitev in cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim, opozarja UNICEF. Pandemija še dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme, ki so že sicer na robu zmogljivosti. Zdravstveni delavci velik del svojih naporov preusmerjajo v odziv na virus, s čimer tudi sami tvegajo bolezen in smrt. Dlje, kot bo trajala pandemija, močneje bo vplivala na izvajanje ostalih zdravstvenih storitev, vključno s cepljenjem otrok proti nalezljivim boleznim. Zaradi teh okoliščin so otroci še posebej ranljivi in  v največji nevarnosti zaradi izbruhov drugih nevarnih bolezni, kot so ošpice.

UNICEF-ovi podatki kažejo, da smo od leta 2000 s pomočjo cepljenja skoraj že izkoreninili otroško paralizo in preprečili 23 milijonov smrti zaradi ošpic. A izkušnje kažejo, da izbruhi ošpic v katerikoli državi ogrožajo življenja otrok po vsem svetu, sploh v državah, kjer ni dovoljšne precepljenosti. Ošpice so namreč zelo nalezljive. Za zaustavitev širjenja te bolezni je treba cepiti velik delež populacije (95 %). Do izbruhov pride, ko se stopnja cepljenja spusti pod to raven. Spomnimo se nedavnih izbruhov ošpic leta 2019, ko je bilo okuženih več kot 500.000 ljudi. Bolezen se je vrnila v Veliko Britanijo, Albanijo, Češko in Grčijo. ZDA so lani zabeležile največje število primerov v zadnjih 25 letih. Izbruh je ubil več kot 4.500 otrok v Demokratični republiki Kongo. Letos, ko se svet spopada s širjenjem koronavirusa, o izbruhu ošpic poročajo iz Ukrajine, Madagaskarja, Brazilije, Filipinov, DR Konga in Kazahstana.

Zaradi širjenja koronavirusa po vsem svetu je cepljenje proti ošpicam prekinjeno ali preloženo v 37 državah sveta. 117 milijonov otrok je v nevarnosti, da ne bodo prejeli življenjsko pomembnega cepiva proti ošpicam. Zato UNICEF poziva države, naj nadaljujejo z izvajanjem nacionalnih programov cepljenja, kjer je le mogoče, in hkrati zagotavljajo varnost skupnosti ter zdravstvenih delavcev. V državah, kjer je preložitev neizogibna zaradi preprečevanja širjenja virusa, pa je pomembno nadaljevanje z izvajanjem cepljenja takoj, ko bo to mogoče in epidemija pod nadzorom. 

Za preprečevanje in odziv na izbruhe bolezni so močni zdravstveni sistemi ključnega pomena. Države morajo zato vseskozi vlagati v izboljšanje sistemov in v zdravstvene delavce, ki so prva linija obrambe pred svetovnimi epidemijami.


UNICEF-ova dejstva o cepljenju

• UNICEF vsako leto zagotovi življenjsko pomembna cepiva za več kot polovico otrok na svetu. 

• S cepljenjem proti ošpicam je bilo med 2000 in 2018 rešenih približno 23,2 milijona otroških življenj. 

Neonatalni tetanus, izjemno nevaren za novorojenčke, je bil v 2019 prisoten le še v 12 državah sveta, drugod pa uspešno izkoreninjen. 

Do leta 2026 bo s cepljenjem proti rumeni mrzlici zaščitena milijarda ljudi v Afriki, med njimi polovica mlajših od 15 let. 

• Le dve državi sta leta 2019 zabeležili primere divjega virusa otroške paralize. 

• Z dvigom precepljenosti na globalni ravni bi lahko letno rešili 1,5 milijona otroških življenj. 

13,5 milijona novorojenčkov ni prejelo nobenega cepiva v 2019. 

40 odstotkov necepljenih otrok na svetu živi na območjih, kjer divjajo vojne ali so razglašene humanitarne krize.