Z MIZŠ smo delili ocene otrok in mladih o izzivih, ki jih prinaša nov način izobraževanja v času koronavirusa

Z MIZŠ smo delili ocene otrok in mladih o izzivih, ki jih prinaša nov način izobraževanja v času koronavirusa

UNICEF Slovenija je z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport delil skupaj s partnerji pridobljene ocene otrok in mladih, ki jih prinaša nov način izobraževanja v času koronavirusa.

Vsak otrok ima pravico do izobrazbe in pomembno je, da se procesi izobraževanja nadaljujejo tudi v kriznih razmerah. V času epidemije koronavirusa nastajajo nove razmere tudi na področju izobraževanja, ki s seboj prinašajo številne izzive. UNICEF Slovenija je zato Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pred dnevi poslal ocene otrok in mladih o izzivih, ki jih prinaša trenutna organizacija izobraževanja, z namenom krepitve prizadevanj MIZŠ za čim bolj učinkovito izvedbo izobraževalnega procesa v aktualnih razmerah. 

UNICEF Slovenija je v sodelovanju s partnerji pridobil oceno številnih otrok in mladih o izzivih, ki jih prinaša trenutna organizacija izobraževanja v času epidemije koronavirusa. Čeprav vzorec ni reprezentativen, izpostavlja določene primanjkljaje oz. izzive, s katerimi se otroci in pogosto tudi starši soočajo. Trenutna organizacija izobraževalnega procesa ni ne enostavna in tudi ne more povsem nadomestiti klasičnega izobraževalnega procesa, zato se zavedamo, da so nekatere ocene stanja v trenutni situaciji stežka rešljive, vendar verjamemo, da jih je z usklajenim delovanjem mogoče uspešno nasloviti.


Otroci in mladi sporočajo:

so hvaležni za možnost deljenja svojega mnenja,

mnogi občutijo zaskrbljenost, da se bodo razlike povečale, kar se bo poznalo v naslednjem šolskem letu,

pojavlja se bojazen, da bo znanje pomanjkljivo, ker poslani materiali v spletni učilnici ne zadoščajo za primerno obravnavo in poglabljanje snovi,

otroci z odločbami za dodatno pomoč specialnih pedagogov le-teh nimajo na voljo, pogovori prek klicev in elektronskih sporočil žal niso enako nadomestilo – skrbi jih, da se bodo razlike poglobile,

občutijo strah, da bodo ob vrnitvi v šolske klopi ocenjevani znotraj istih kriterijev, kot da so predhodno imeli tudi strokovno razlago snovi,

otroke in mlade skrbi vpis naprej in način, kako bodo ocenjevani,

otroci občutijo velik pritisk, ko se na daljavo soočajo z velikim obsegom snovi, ki ni enostavna – npr. učenje matematike, brez kakršnekoli razlage učitelja,

imajo občutek, da zdaj za šolske obveznosti delajo več, kot so delali v šoli,

srednješolci občutijo velike pritiske – učenje štirih tujih jezikov prek prepisovanja z računalnika, brez video pogovorov, je skorajda misija nemogoče (nekatere šole naj bi imele pouk prek videa, vendar ne vse); tedenska količina ur za učenje jezikov pa lahko obsega tudi eno tretjino vseh ur v tednu,

sprašujejo se, zakaj ne more biti določen del pouka organiziran kot video pouk, 

otroci menijo, da vsak učenec, dijak, tudi študent, potrebuje za določen predmet, ki se ga uči, razlago strokovno usposobljene osebe,

priznavajo, da je za poučevanje otrok in mladih potrebno imeti dovolj potrpljenja in ustrezno znanje, 

opazne so razlike med zavzetostjo učiteljev; nekateri pripravijo snov na list papirja za dva tedna vnaprej, potem pa so otroci za razlago odvisni od svojih staršev, ki žal ne vedo vsega,

odzivnost učiteljev se razlikuje, obstajajo nekateri, ki na vprašanje odgovorijo šele po petih dneh,

otroci pogosto ne razumejo celotne snovi, kot bi jo, če bi jo razložil učitelj,

nekateri, zaradi večurnega gledanja v računalnik, po treh tednih občutijo boleče oči,

imajo občutek, da se pričakuje, da imajo doma vsi opremo za šolanje (računalnik, tiskalnik) – izražajo skrb za družine, ki so materialno prikrajšane,

izražajo skrb za prijatelje in sošolce, ki jim gre učenje že tako težko, poleg tega pa so morda doma še dodatne oteževalne okoliščine,

ne morejo vsi starši pomagati svojim otrokom - izpostavljajo prikrajšanost priseljenskih družin, 

večina staršev ni usposobljenih učiteljev, še posebej pa je to očitno pri srednješolski snovi, saj le-ta v veliki meri presega znanje mnogih staršev,

starši občutijo, da bodo pregoreli.


Na kratko lahko povzamemo, da otroke skrbi raven pridobljenega znanja in način ocenjevanja, premagovanje velike količine snovi, ki brez strokovne razlage terja več časa, še večji so izzivi, s katerimi se soočajo otroci z odločbami, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Izpostavljena pa je tudi obremenjenost in nezmožnost staršev, da nadomestijo vlogo učitelja. Vsekakor pa je opazna tudi pozitivna in spodbudna ocena, in sicer priznavanje veljave in vloge učiteljev ter učiteljskega poklica, tako s strani otrok, kot tudi staršev, ki so morali stopiti v čevlje izobraževalnega kadra ter se neposredno soočiti z izzivi in ovirami, ki jih pedagogi premagujejo vsakodnevno.

Nedvomno pri otrocih in mladih določen del stiske predstavlja drastična sprememba dnevnih rutin in negotovost, s katero se soočamo vsi, zato je še toliko bolj pomembno ohraniti zavedanje, da je ustvarjanje občutka varnosti in zaščite v tem obdobju ključnega pomena za premagovanje izzivov, ki so pred njimi.