Države sveta ne naredijo dovolj za zaščito zdravja in prihodnosti otrok

Države sveta ne naredijo dovolj za zaščito zdravja in prihodnosti otrok

Ugledna medicinska revija The Lancet je danes objavila poročilo z naslovom Prihodnost otrok sveta?, ki ga je pripravila komisija več kot 40 uglednih strokovnjakov za zdravje otrok in mladostnikov pod okriljem UNICEF-a, Svetovne zdravstvene organizacije in revije Lancet. Poročilo opozarja, da nobena država sveta ne zagotavlja ustrezne zaščite zdravja otrok in okolja, kar ogroža njihovo prihodnost.

Poročilo Prihodnost otrok sveta? ugotavlja, da sta zdravje in prihodnost vsakega otroka in mladostnika na svetu ogrožena zaradi ekološke degradacije, podnebnih sprememb in agresivnih orodij trženja, ki promovirajo predelano hitro hrano, sladke pijače, alkohol in tobak pri otrocih.

»Kljub izboljšanju zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih 20 letih je napredek obstal in pričenja nazadovati,« je dejala nekdanja novozelandska premierka in podpredsednica komisije strokovnjakov Helen Clark. »Projekcije na osnovi kazalnikov zaostajanja v rasti in revščine kažejo, da približno 250 milijonov otrok, mlajših od 5 let, v državah z nizkim in srednjim dohodkom, ne bo doseglo svojega razvojnega potenciala. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se vsi otroci po svetu soočajo z eksistenčnimi grožnjami zaradi podnebnih sprememb in komercialnih pritiskov. Države morajo preučiti svoje pristope zaščite zdravja otrok in mladostnikov, da bodo lahko omogočile zdrav razvoj otrok danes in hkrati zaščito okolja, ki ga bodo podedovali v prihodnosti,« je dodala Clarkova.
Krepitev podnebnih sprememb ogroža prihodnost vsakega otroka
Na osnovi novega globalnega indeksa poročilo razvršča 180 držav glede na njihovo sposobnost zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok (kazalniki preživetja in blaginje otrok, zdravja, izobraževanja in prehrane); trajnostne naravnanosti (preko posrednega kazalnika  emisije toplogrednih plinov) in enakih možnosti. (Razvrstitev držav na strani 35-38 v poročilu)

Medtem ko morajo najrevnejše države storiti več za zaščito zdravja otrok, pa prevelike emisije ogljika -  predvsem iz držav z visokimi dohodki- ogrožajo prihodnost vseh otrok, ugotavlja poročilo. Če bo skladno s trenutnimi projekcijami globalno segrevanje do leta 2100 preseglo 4 ° C, bo imelo to uničujoče posledice za zdravje otrok zaradi naraščanja oceanov, pogostejših vročinskih valov, širjenja bolezni, kot so malarija in denga, ter podhranjenosti.

Indeks kaže, da imajo otroci na Norveškem, v Republiki Koreji in na Nizozemskem najboljše možnosti za preživetje in dobrobit, medtem ko imajo otroci v Srednjeafriški republiki, Čadu, Somaliji, Nigerju in Maliju najslabše možnosti. Ko pa so avtorji upoštevali emisije CO2 na prebivalca, zaostajajo vodilne države: Norveška je zasedla 156., Republika Koreja 166., Nizozemska pa 160. mesto na lestvici držav. Vsaka od teh treh proizvede 210% več CO2 na prebivalca od svojega cilja, zastavljenega za 2030. Združene države Amerike (ZDA), Avstralija in Savdska Arabija so med desetimi največjimi onesnaževalci. Slovenija se je po indeksu kakovostnega razvoja otrok urstila na 25. mesto, pri indeksu trajnostne naravnanosti pa na 145. mesto od 180 držav. 
Edine države, ki bodo do leta 2030 uresničile ali presegle cilje emisij CO2 na prebivalca, hkrati pa solidno (med 70 državami) izvajale ukrepe za kakovosten razvoj otrok so: Albanija, Armenija, Grenada, Jordanija, Moldavija, Šrilanka, Tunizija, Urugvaj in Vietnam.

Agresivne tržne prakse prežijo na otroke – debelost v otroštvu se je povečala za 11-krat
Poročilo izpostavlja izrazito grožnjo otrokom, ki jo predstavlja škodljivo trženje. Dokazi kažejo, da otroci v nekaterih državah v enem letu vidijo kar 30.000 oglasov na televiziji, medtem ko se je izpostavljenost mladih oglaševanju e-cigaret v ZDA v dveh letih povečala za več kot 250% in dosegla več kot 24 milijonov mladih.

Izpostavljenost otrok agresivnemu trženju nezdrave hrane in sladkih pijač je povezana z nakupovanjem nezdrave hrane ter prekomerno težo in debelostjo med mladimi. Naraščanje debelosti med otroki in mladimi je alarmantno. Število debelih otrok in mladostnikov se je z 11 milijonov v letu 1975 povečalo na 124 milijonov v letu 2016 - kar je 11-krat več. Vse to ima poleg uničujočega vpliva tudi ogromne osebne in družbene stroške.

Poziv k takojšnjemu ukrepanju na področju zdravja otrok in mladostnikov
Da bi zaščitili otroke, strokovnjaki pozivajo k novemu globalnemu gibanju od otrok za otroke. Posebna priporočila vključujejo: 
1. Takojšnjo zaustavitev emisij CO2 za ohranjanje okolja ter prihodnosti otrok;
2. Otroke in mladostnike je potrebno postaviti v središče prizadevanj za trajnostni razvoj;
3. Razvoj in uresničevanje novih politik in naložb v vse sektorje, ki si prizadevajo za zdravje in pravice otrok;
4. Pri oblikovanju politik je potrebno upoštevati glas otrok;
5. Poostritev nacionalnih regulativ za omejitev škodljivega trženja.
»Otroci po vsem svetu se soočajo z grožnjami, ki so bile prejšnjim generacijam nepredstavljive: od podnebne krize do debelosti in škodljivih tržnih praks,« opozarja Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Čas je za ponoven razmislek o zdravju otrok, ki bo otroke in njihovo blaginjo postavil na vrh razvojne agende vsake vlade.«
»Poročilo ugotavlja, da svetovni voditelji dandanes ne naredijo dovolj za otroke in mladino: za zaščito njihovega zdravja, pravic in planeta,« poudarja dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). »To je urgenten poziv državam, da vlagajo v zdravje in razvoj otrok, zagotovijo, da je glas otrok slišan in upoštevan, da ščitijo njihove pravice in gradijo prihodnost, ki bo primerna za otroke.«

Opombe

Poročilo: https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(19)32540-1/fulltext
Foto in video gradivo bosta na voljo na povezavi: https://www.who.int/news-room/campaigns/a-future-fit-for-children