30 let otrokovih pravic

30 let otrokovih pravic

Zgodovinski dosežki, a premajhen napredek za najrevnejše otroke sveta

Bliža se svetovni dan otrok. Od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah pred 30. leti je bil dosežen izjemen napredek za otroke sveta. Kljub zgodovinskim dosežkom pa najrevnejši otroci napredka niso deležni, poudarja  najnovejše UNICEF-ovo poročilo Konvencija o otrokovih pravicah na razpotju

UNICEF-ovo poročilo izpostavlja izjemne dosežke za otroke v preteklih treh desetletjih, ki so dokaz, da se življenje otrok lahko izboljša, če obstaja politična volja in odločnost.

»V zadnjih treh desetletjih je bil dosežen velik napredek, saj vse več otrok preživi in živi daljše, boljše in bolj zdravo življenje. Kljub temu pa najrevnejši in najbolj ranljivi otroci pogosto niso deležni napredka«, je dejala izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Poleg nenehnih izzivov na področju zdravja, prehrane in izobraževanja so otroci dandanes soočeni z novimi grožnjami, kot so podnebne spremembe, spletne zlorabe in nasilje. Le z inovacijami, novimi tehnologijami, politično voljo in večjimi vlaganji bomo lahko vizijo Konvencije o otrokovih pravicah spremenili v resničnost za vse otroke vsepovsod.«

Ključni dosežki za otroke v zadnjih 30 letih: 

Globalna stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, se je zmanjšala za približno 60 %.

Delež otrok, ki ne hodi v osnovno šolo, se je zmanjšal z 18 na 8%.

Vodilna načela Konvencije o otrokovih pravicah - nediskriminacija; najboljši interes otroka; pravica do življenja, preživetja in razvoja; pravica do zaščite - so vplivala na številne ustave, zakone, politike in prakse po vsem svetu.

Poročilo poudarja, da napredek ni enakomerno razporejen:

o V državah z nizkimi in srednjimi dohodki je verjetnost, da bo otrok, mlajši od 5 let in iz najrevnejših gospodinjstev,umrl zaradi preprečljivih vzrokov dva krat večja kot pri otrocih iz najpremožnejših gospodinjstev.

o Po zadnjih razpoložljivih podatkih je le polovica otrok iz najrevnejših gospodinjstev v Podsaharski Afriki cepljena proti ošpicam v primerjavi s 85 odstotki otrok iz najpremožnejših gospodinjstev.

o Kljub globalnemu upadu otroških porok so danes dekleta iz najrevnejših družin v nekaterih državah bolj ogrožena, kot so bila leta 1989.


Obstoječi in novi izzivi za otroke: 

o Revščina, diskriminacija in marginalizacija še naprej ogrožajo milijone najbolj ranljivih otrok: oboroženi spopadi, naraščajoča ksenofobija ter svetovna begunska in migrantska kriza imajo uničujoč vpliv na svetovni napredek. 

o Podnebna kriza močno ogroža otroke: hitre spremembe podnebja prispevajo k širjenju bolezni, povečujejo intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih pojavov ter ustvarjajo negotovost, povezano s hrano in vodo. Brez takojšnjega ukrepanja bodo posledice za otroke še hujše.

o Čeprav je cepljenih več otrok kot kadar koli prej v zgodovini, pa stagnacija stopnje precepljenosti v zadnjem desetletju ogroža napredek, dosežen na področju zdravja otrok: stopnja precepljenosti proti ošpicam stagnira od leta 2010, kar je prispevalo k vnovičnim izbruhom smrtno nevarne bolezni v mnogih državah. V letu 2018 je bilo zabeleženih skoraj 350.000 primerov ošpic, kar je vsaj dva krat več kot v letu 2017.

o Učni rezultati šolajočih otrok ostajajo slabi: Mnogi otroci v okviru primarnega izobraževanja ne osvojijo osnovnih znanj niti veščin, potrebnih za življenje v sodobnem svetu. 

Da bi pospešili napredek pri uresničevanju otrokovih pravic in naslovili stagnacijo nekaterih področij, poročilo poziva k pridobivanju več kakovostnih podatkov in dokazov; implementaciji že preizkušenih rešitev in ukrepov; povečanju vlaganj; vključevanju mladih v oblikovanje rešitev ter uporabo načel pravičnosti in enakosti spolov pri izvajanju programov za otroke. Poročilo poudarja, da so vsi ti elementi sicer potrebni za spremembe, vendar hkrati opozarja, da hitro spreminjajoči se svet zahteva nove pristope pri soočanju z novimi priložnostmi in izzivi. 

V prihodnjih 12 mesecih namerava UNICEF izvesti globalni dialog o tem, kaj bo potrebno, da obljube konvencije postanejo resničnost za vsakega otroka. Diskurz bo vključeval otroke in mlade, starše in skrbnike, izobraževalne in socialne delavce, skupnosti in vlade, civilno družbo, akademsko sfero, zasebni sektor in medije. Izsledki bodo vplivali na način delovanja organizacije v prihodnosti.

»Konvencija je na razpotju med preteklimi dosežki in njenim potencialom za prihodnost. Na nas je, da obnovimo zaveze za uresničevanje otrokovih pravic, odločno ukrepamo in prevzamemo odgovornost,« je dejala Forova. »Morali bi prevzeti navdih mladih, ki se zavzemajo za svoje pravice kot še nikoli doslej. Ukrepati moramo zdaj - odločno in ustvarjalno.«

V sredo, 20. novembra, obeležujemo svetovni dan otrok. Namen tega dne je omogočiti otrokom po vsem svetu, da je njihov glas slišan in upoštevan. V Sloveniji bodo otroci razkrili, v kakšnem svetu si želijo odraščati in pozvali odrasle, da jim pri tem pomagamo. Opozarjali bodo tudi, da vsi na svetu še vedno nimajo enakih možnosti. Glas otrok bo tako slišan v Predsedniški palači, Državnem zboru, v številnih občinah, šolah, vrtcih, podjetjih, kulturnih ustanovah in medijih, kjer bodo otroci in njihove ideje v ospredju.