UNICEF: V Sloveniji živi 45.000 otrok pod pragom tveganja revščine

UNICEF: V Sloveniji živi 45.000 otrok pod pragom tveganja revščine

Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini. UNICEF Slovenija ob tem opozarja, da pod pragom tveganja revščine v Sloveniji še vedno živi 45.000 otrok.

17. oktobra obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, katerega namen je opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje. Dejstvo je, da ima revščina izjemno poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu. Slovenija pri tem ni izjema, saj revščina močno zaznamuje tudi življenja otrok pri nas. Raziskave kažejo, da revščina negativno vpliva na zdravje otrok, njihov razvoj, izobrazbene dosežke ter nenazadnje povzroča toksični stres tudi pri najmlajših. Otroci iz revnih družin se srečujejo z različnimi oblikami prikrajšanosti skozi celoten življenjski cikel.

Spodbudno je, da se je delež otrok, ki so v 2018 živeli pod pragom tveganja revščine, znižal v primerjavi z letom prej. Stopnja tveganja revščine otrok znižala in sicer iz  12,8 % v letu 2017 na 11,7 % v letu 2018. V lanskem letu je torej revščino tvegalo kar 45.000 otrok, kar je za 4.000 manj kot v 2017. Zato si je v času gospodarske rasti, še bolj kot prej, potrebno prizadevati za ukrepe, ki bodo usmerjeni v preprečevanje revščine otrok in dviga kakovosti življenja otrok.

Revščina prizadene nekatere skupine otrok bolj kot druge – revščino še posebej tvegajo otroci iz družin brez delovno aktivnih članov, otroci z migrantskim ozadjem, otroci iz enostarševskih družin ter otroci, ki živijo v najemniških stanovanjih. Podatki kažejo, da je v 2018 tvegalo revščino skoraj sedem izmed desetih otrok iz gospodinjstev brez delovno aktivnih članov, štirje izmed desetih otrok z migrantskim ozadjem, nekaj več kot dva izmed desetih otrok iz enostarševskih družin ter več kot trije izmed desetih otrok, ki živijo v najemniških stanovanjih.

Revščina je kompleksen pojav, ki terja na sodelovanju utemeljene rešitve. UNICEF Slovenija poziva Vlado RS in resorna ministrstva, da oblikujejo učinkovite ukrepe, utemeljene na potrebah otrok in njihovih družin, ki bodo usmerjeni k ustvarjanju spodbudnih okolij, ki bodo izkoreninili revščino otrok v Sloveniji ter preprečevali medgeneracijski prenos revščine. Varne in dostojno plačane zaposlitve za polni delovni čas, varno, primerno in dostopno stanovanje ter ukrepi, namenjeni zmanjševanju neenakosti v izobraževanju, lahko pomembno prispevajo k doseganju tega cilja. Cilja, katerega rezultat bo Slovenija, v kateri ima vsak otrok priložnost, da doseže svoj polni potencial.

UNICEF Slovenija ob tem opozarja na Agendo za trajnostni razvoj (ali Agendo 2030), ki je bila soglasno sprejeta na Vrhu OZN o trajnostnem razvoju, 25. septembra 2015, in ki predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije v zvezi z revščino otrok. Države podpisnice, med njimi tudi Slovenija, so se zavezale, da bodo do leta 2030 razpolovile stopnjo revščine otrok. Če kot izhodiščno leto te zaveze upoštevamo leto, ko so bili Cilji trajnostnega razvoja podpisani, torej leto 2015, ko je v Sloveniji 63.000 otrok tvegalo revščino in socialno izključenost, potem bi do leta 2030 moralo v Sloveniji živeti še največ 31.500 otrok, ki tvegajo revščino in socialno izključenost. Slovenija pogumno koraka v tej smeri in zgolj premišljeni in ciljani ukrepi lahko omogočijo, da bo dosegla odličen rezultat. Trenutni podatki o položaju otrok kažejo, da je za dosego tega pomembnega cilja potrebno hitro in učinkovito ukrepanje, predvsem pa premislek o nujnosti medresorskega sodelovanja in usklajevanja različnih ukrepov, namenjenih izboljševanju položaja vseh otrok, vključno z najbolj ranljivimi.

Priporočila UNICEF-a oblikovalcem politik, ki lahko pripomorejo h krepitvi blaginje otrok:

  • Pravičnost je potrebno postaviti v središče politik, ki obravnavajo otroke in si prizadevajo delovati v dobrobit otrok. Zagotavljanje uresničevanja načela največje koristi otroka v vseh ukrepih, ki vplivajo na otroke. 
  • Okrepiti je potrebno medresorsko in medinstitucionalno sodelovanje pri zagotavljanju varstva in zaščite otrok, ki tvegajo revščino.
  • Zaščititi je potrebno dohodke gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci.
  • Potrebno bi bilo opredeliti družinske transferje kot komplementarno dopolnitev k socialni varnosti družin.
  • Razvoj univerzalno dostopnih in brezplačnih storitev za otroke.
  • Vzpostavitev učinkovitega in vzdržnega sistema spremljanja položaja otrok na letni ravni, ki bo omogočal oblikovanje politik, utemeljenih na raziskavah in podatkih, ki omogočajo poglobljeno razumevanje položaja otrok.