Vsakih 11 sekund na svetu umre novorojenček ali nosečnica

Vsakih 11 sekund na svetu umre novorojenček ali nosečnica

Kljub temu danes preživi več otrok in mater kot kdaj koli prej

Danes preživi več otrok in mater kot kdaj koli prej v zgodovini, razkrivajo najnovejše ocene umrljivosti, ki so jih danes predstavile agencije Združenih narodov pod vodstvom UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Od leta 2000 se je umrljivost otrok zmanjšala za skoraj polovico, umrljivost mater pa za več kot tretjino. Napredek je dosežen predvsem zaradi širitve cenovno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih storitev.

»V državah, kjer so vsem na voljo cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene storitve, ženske in dojenčki preživijo ter imajo možnost zdravega razvoja,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO. »To je moč javno dostopnega zdravstva.«

Kljub temu pa najnovejše ocene kažejo, da je leta 2018 umrlo 6,2 milijona otrok, mlajših od 15 let, in več kot 290 000 žensk zaradi zapletov med nosečnostjo in porodom v letu 2017. Izmed vseh smrti otrok se jih je 5,3 milijona zgodilo pred dopolnjenim petim letom, skoraj polovica od teh v prvem mesecu življenja.

Ženske in novorojenčki so najbolj ranljivi med porodom in takoj po njem. Poročilo razkriva, da zaradi večinoma preprečljivih vzrokov vsako leto umre 2,8 milijona nosečnic in novorojenčkov oziroma eden/ena vsakih 11 sekund.

Otroci se v prvem mesecu življenja soočajo z največjim tveganjem smrti, še posebej, če se rodijo prezgodaj ali premajhni, so imeli zaplete ob porodu, imajo prirojene okvare ali so pridobili okužbo. Približno tretjina smrti se zgodi v prvem dnevu in skoraj tri četrtine v prvem tednu.

»Po vsem svetu je rojstvo otroka trenutek veselja in priložnost za praznovanje. Toda vsakih 11 sekund se porod nekje na svetu spremeni v družinsko tragedijo,« opozarja Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Varen par rok, ki pomaga materam in novorojenčkom pri rojstvu, skupaj s čisto vodo, ustrezno prehrano, osnovnimi zdravili in cepivi lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Storiti moramo vse, da lahko zagotovimo univerzalno dostopno zdravstveno oskrbo in rešimo ta dragocena življenja.«


Velike neenakosti po vsem svetu

Poročilo razkriva velike neenakosti po vsem svetu, saj se ženske in otroci v podsaharski Afriki soočajo z bistveno večjim tveganjem smrti kot v vseh drugih regijah.

Umrljivost mater je v Podsaharski Afriki skoraj 50-krat večja, njihovi dojenčki pa so v prvem mesecu življenja 10-krat bolj izpostavljeni smrti kot v državah z visokimi prihodki.

V letu 2018 je umrl 1 od 13 otrok, mlajših od 5 let, v Podsaharski Afriki, kjer je umrljivost 15-krat večja kot pri otrocih v Evropi, v kateri umre 1 od 196 otrok v enakem starostnem obdobju. 

V Podsaharski Afriki med nosečnostjo ali porodom umre 1 od 37 žensk, v Evropi pa 1 od 6.500 žensk. 80% vseh smrti mater in otrok se zgodi v Podsaharski Afriki in južni Aziji.

Države, ki se soočajo s spopadi in humanitarnimi krizami, imajo pogosto šibke zdravstvene sisteme, kar pomeni, da ženske in otroci nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Južnem Sudanu, Čadu, Sierri Leone, Nigeriji, Srednjeafriški republiki in Somaliji so ženske med nosečnostjo ali porodom najbolj ogrožene.

Napredek, povezan z univerzalnim zdravstvenim varstvom

Na svetu je bil dosežen velik napredek pri zmanjšanju umrljivosti otrok in mater. Od leta 1990 se je umrljivost otrok, mlajših od 15 let, zmanjšala za 56%, in sicer s 14,2 milijona na 6,2 milijona v letu 2018. Države v vzhodni in jugovzhodni Aziji so dosegle največji napredek, saj so zmanjšale umrljivost otrok, mlajših od 5 let, za 80 %.

Od leta 2000 do 2017 se je umrljivost mater zmanjšala za 38%. Največji napredek pri preživetju mater je bil dosežen v srednji in južni Aziji. 

Med državami, ki so dosegle znaten napredek pri zmanjšanju umrljivosti otrok in mater so Belorusija, Bangladeš, Kambodža, Kazahstan, Malavi, Maroko, Mongolija, Ruanda, Vzhodni Timor in Zambija. Uspeh je bil posledica politične volje za izboljšanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva z vlaganjem v zdravstveno osebje, uvedbo brezplačne oskrbe nosečnic in otrok ter podporo načrtovanju družine. Mnoge od teh držav se osredotočajo na osnovno zdravstveno oskrbo in javno dostopno zdravstvo.

Otroci, starejši od 1 meseca, najpogosteje umirajo zaradi nalezljivih bolezni, kot so pljučnica, driska in malarija. Pri starejših otrocih poškodbe, vključno s prometnimi poškodbami in utopitvijo, postanejo pomembni vzroki smrti in invalidnosti.

Smrt mater najpogosteje povzročajo zapleti ob porodu, kot so visok krvni tlak med nosečnostjo in močne krvavitve ali okužbe med porodom in po njem; vedno pogosteje pa tudi obstoječe bolezni ali stanja, ki jih poslabšajo učinki nosečnosti.

Globalni cilji

Globalni cilj trajnostnega razvoja (3.1) je do leta 2030 na svetovni ravni zmanjšati umrljivost mater na manj kot 70 na 100.000 živorojenih otrok. V kolikor se bo trenutni trend nadaljeval, bo svet zgrešil ta cilj za več kot milijon življenj. 

Globalni cilj trajnostnega razvoja (3.2) je do leta 2030 preprečiti primere smrti novorojenčkov in otrok do petega leta starosti, ki se jim bi bilo mogoče izogniti, ter si v vseh državah prizadevati za zmanjšanje umrljivosti novorojenčkov na največ 12 na tisoč živorojenih otrok in umrljivosti otrok do petega leta starosti na največ 25 na tisoč živorojenih otrok. V letu 2018 je 121 držav že doseglo to stopnjo umrljivosti, mlajših od pet let. Med ostalimi 74 bo 53 držav moralo pospešiti napredek, da bodo do leta 2030 dosegle ta cilj s področja preživetja otrok.