Otroke najbolj ogrožajo dolgotrajni konflikti, podnebna kriza, porast duševnih bolezni in dezinformacije na spletu

Otroke najbolj ogrožajo dolgotrajni konflikti, podnebna kriza, porast duševnih bolezni in dezinformacije na spletu

Ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah UNICEF-ova izvršna direktorica opozarja na največje grožnje in izzive za otroke

Dolgotrajni konflikti, vse hujša podnebna kriza, porast duševnih bolezni med mladimi in dezinformacije na spletu predstavljajo nekaj največjih globalnih groženj otrokom, v današnjem odprtem pismu opozarja UNICEF-ova izvršna direktorica Henrietta Fore.

Poleg obstoječih izzivov oziroma groženj mladim, kot so revščina, dostop do izobraževanja, neenakost in diskriminacija, odprto pismo opozarja na grožnje otrokovim pravicam in predlaga načine za povečanje prizadevanj za njihovo reševanje. Odprto pismo je del številnih UNICEF-ovih aktivnosti v letošnjem letu, ko obeležujemo 30. obletnico  Konvencije o otrokovih pravicah - najširše ratificirane konvencije o človekovih pravicah na svetu.

»Vaša generacija, dragi otroci današnjega sveta, se sooča z novimi izzivi in globalnimi spremembami, ki so bili vašim staršem nepredstavljivi,« poudarja Forova. »Naše podnebje se spreminja do neprepoznavnosti. Neenakosti se poglabljajo. Tehnologija spreminja naše dojemanje sveta. Več družin je na begu kot kdaj koli prej. Otroštvo se je spremenilo in skupaj moramo spremeniti svoje pristope.«

Pismo navaja 8 naraščajočih globalnih izzivov za otroke: dolgotrajni konflikti, onesnaževanje in podnebna kriza, slabšanje duševnega zdravja, množične migracije in premiki prebivalstva; brezdržavljanskost, veščine potrebne za delo v prihodnosti, varnost in dezinformacije na spletu.

Pismo navaja, da je število držav, ki se soočajo s konflikti, največje odkar je bila sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah (1989). Danes namreč 1 od 4 otrok živi v državah, ki jih zaznamujejo konflikti ali naravne nesreče.

Glede podnebnih sprememb pismo opozarja, da so otroci priča nenehnemu uničevanju planeta in odraščajo ob svetovni podnebni krizi, ki bi lahko izničila večino napredka, doseženega na področju preživetja in razvoja otrok v zadnjih 30 letih. Porast ekstremnih vremenskih razmer in onesnaženosti zraka, dolgotrajne suše in nenadne poplave so del te krize in najbolj prizadenejo najrevnejše ter najbolj ranljive otroke.

UNICEF si prizadeva ublažiti vpliv podnebne krize v državah po vsem svetu. Na primer, v Etiopiji je uporabil novo tehnologijo detekcije vode, hkrati pa razvija rešitve za oskrbo z vodo lokalnih skupnosti, ki živijo na sušnih področjih. V Malaviju je razvil dolgotrajen, okolju prijazen sistem, ki uporablja sončno energijo za preskrbo skupnosti s čisto pitno vodo. Kljub številnim  izboljšavam je potrebno okrepiti prizadevanja za upočasnitev podnebnih sprememb.

»Vlade in podjetja si morajo skupaj prizadevati, da bi zmanjšali porabo fosilnih goriv, razvili čistejše kmetijske, industrijske in prometne sisteme ter okrepili vlaganja v obnovljive vire energije,« meni Forova.

V pismu izraža tudi zaskrbljenost, da bo večina otrok odraščala v digitalnem okolju, nasičenem s spletnimi dezinformacijami. Tako imenovana tehnologija ponarejanja (deepfake) uporablja tehnike umetne inteligence za enostavno ustvarjanje prepričljivih ponaredkov avdio in video vsebin. Hkrati opozarja, da lahko spletno okolje, v katerem je resnico težko ločiti od fikcije, v celoti poruši zaupanje v institucije in vire informacij - dokazano pa je, da lahko zmanipulira javno razpravo, namere volivcev in sproži dvom o drugih etničnih, verskih ali družbenih skupinah.

Pismo opozarja, da dezinformacije na spletu že prispevajo k zlorabam in izkoriščanju otrok, manipulaciji javnih razprav, v nekaterih skupnostih pa celo pripomorejo k vnovičnem pojavu smrtonosnih bolezni zaradi širjenja nezaupanja v cepiva – posledica tega bi lahko bila  ustvarjanje celotne generacije državljanov, ki ne zaupajo nikomur. Da bi pripomogel k obvladovanju te grožnje oziroma izziva, UNICEF izvaja pilotni program medijske pismenosti, kot je program Mladi poročevalci v Črni gori, čigar namen je poučiti mlade o prepoznavanju spletnih dezinformacij, kako preveriti spletno vsebino ter o vlogi in tehnikah odgovornega novinarstva.

»Ne moremo več naivno verjeti, da ima v digitalni dobi resnica prednost pred neresničnostjo, zato moramo kot družba graditi odpornost proti lažnim informacijam,« dodaja Forova. »Začeti moramo s poučevanjem mladih o tem, komu in v kaj lahko zaupajo na spletu, da lahko postanejo aktivni, angažirani državljani.«

Pismo opozarja, da so duševne bolezni med mladostniki v porastu v letih po sprejetju konvencije in da je zdaj depresija med vodilnimi vzroki za posebne potrebe pri mladih. Poziva, naj se prednostno zagotovi ozaveščanje, preprečevanje ter terapevtsko zdravljenje ter rehabilitacija za otroke in mlade, ki jih prizadenejo težave z duševnim zdravjem. Poleg tega je potrebno preseči stigmo in tabuje, povezane z duševnimi boleznimi, in širiti zavedanje, da je zdravljenje mogoče in ustrezna podpora na voljo.

Otroci in mladi se združujejo v gibanja po vsem svetu v iskanju rešitev za premagovanje izzivov, s katerimi se soočajo, in pozivajo svetovne voditelje, naj jim sledijo.

»Otroci in mladi današnjega sveta zahtevate takojšnje ukrepanje in možnost, da opolnomočeni sooblikujete svet okoli vas,« dodaja Forova. »Zavzeli ste stališče, vaš glas je pomemben in mi vas poslušamo.«