Več kot 1.100 otrok brez spremstva nujno potrebuje zatočišče in zaščito v Grčiji

Več kot 1.100 otrok brez spremstva nujno potrebuje zatočišče in zaščito v Grčiji

Poziv državam EU, naj povečajo premestitvene kvote in pospešijo postopke združevanja družin

Število otrok brez spremstva, ki prebivajo v nevarnih, prenatrpanih sprejemnih in registracijskih centrih na grških otokih ali so v pridržanju po vsej državi, zdaj presega 1.100 - največje število od začetka leta 2016 - je danes sporočil UNICEF. Obenem je pozval države članice EU, da storijo več za zaščito teh izjemno ranljivih otrok. V Sloveniji je bilo v prvi polovici letošnjega leta 323 otrok brez spremstva.

»Pretekli konec tedna je umrl otrok, dva pa sta bila ranjena v nasilnem incidentu v sprejemno-registracijskem centru v Moriji. Ta tragičen dogodek je vnovičen resen opomnik, da so razmere v sprejemnih centrih v Grčiji na robu zmogljivosti, je poudarila regionalna direktorica UNICEF-a za Evropo in srednjo Azijo ter posebna koordinatorka za begunce in migrante v Evropi  Afshan Khan. »Še naprej pozivamo grške oblasti, naj otroke premeščajo v ustrezne nastanitvene centre na celini, vendar Grčija brez pomoči drugih držav sama ne more zagotoviti ustrezne podpore in zaščite otrok na begu. Ključnega pomena je, da evropske vlade povečajo zaveze za premestitev otrok brez spremstva in prednostno obravnavajo postopke združevanja družin tistih otrok, ki imajo sorodnike v državah članicah EU.«

Za dodatno ponazoritev razmer v Grčiji je UNICEF objavil kratek film, ki prikazuje sanje in obup dečkov z »oddelka B« -  območja, ki naj bi nudilo specializirano zaščito otrokom brez spremstva v sprejemno-registracijskem centru v Moriji, na grškem otoku Lezbos. V filmu otroci pripovedujejo o grozotah, zaradi katerih so bili pregnani s svojih domov,  o nevarnih potovanjih, o razmerah v sprejemnem centru ter strahovih in upanju, povezanih z negotovo prihodnostjo. Film prikazuje  izčrpano in preobremenjeno osebje, ki je zadolženo za oskrbo in zaščito otrok. Kapacitete so preobremenjene, otroci pa ostajajo v nevarnosti  zaradi nasilja in zlorab z omejenim dostopom do šolanja, zdravstvene oskrbe in psihosocialne podpore. Otroci pogosto ostanejo v »oddelku B« dlje od največ 25-dnevnega maksimuma, ki ga določa grška zakonodaja, ker so primerne nastanitve na kopnem prezasedene. Sprejemni center v Moriji ima kapacitete za 3000 oseb, trenutno pa je v njem nameščenih 8.700 oseb, od tega 3000 otrok. V oddelku B je prostora za 160 otrok brez spremstva, zdaj pa jih v njem biva več kot 520.

Vlade članic EU bi morale sodelovati pri zagotavljanju varne in ustrezne namestitve za vse otroke na begu, ki vstopijo v Evropo. Pridržanje otrok je potrebno v celoti odpraviti.
Otroci potrebujejo nemoten dostop do osnovnih storitev na celotni poti, zagotovljene varne prehode in zakonite poti. Da lahko vsak otrok na begu uresničuje pravico do odraščanja v varnem in spodbudnem okolju, je potrebno zagotoviti ustrezno namestitev, možnost rejništva, posebnih oblik skrbništva in drugih ukrepov namenjenih varstvu in zaščiti otrok.

Trenutno je v Grčiji več kot 32.000 otrok na begu, med njimi več kot 4.000 brez spremstva. V zadnjih treh letih je UNICEF v Grčiji pomagal več kot 60.000 otrokom na begu in njihovim družinam. Ta pomoč vključuje zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev zaščite otrok, vključno s psihosocialno podporo, zdravstveno oskrbo in izobraževanjem. V sodelovanju z ministrstvom za zdravje je zagotovil 85.000 cepiv za zaščito otrok  na begu pred boleznimi.

STANJE V SLOVENIJI

V prvi polovici letošnjega leta je v namestitvenih kapacitetah Azilnega doma stanovalo 421 otrok, ki so zaprosili za mednarodno zaščito. Med njimi je bilo kar 323 otrok brez spremstva,  večina iz Afganistana. Večidel otrok brez spremstva zapusti Slovenijo še pred zaključkom postopkov.

Skladno z odlokom Vlade RS bi morali biti vsi otroci brez spremstva nameščeni v posebni oddelek dijaškega doma, a se ta praksa zaradi omejenih kapacitet ter v primerih obstoja dvoma o mladoletnosti otroka, ne izvaja povsem dosledno. 

Po podatkih Policije je bilo v prvi polovici letošnjega leta zaznanih nekaj več kot 5.300 nedovoljenih prehodov državne meje, kar je skoraj 50 % več v primerjavi z enakim obdobjem v 2018. Med vsemi, ki jih je prestregla Policija ob nedovoljenem prečkanju meje, jih je 41 % zaprosilo za mednarodno zaščito. Javno dostopnih razčlenjenih podatkov o strukturi oseb, ki so bili v okviru meddržavnih sporazumov vrnjeni v sosednje države, ni.

V prvi polovici 2019 je bil v Centru za tujce v Postojni pridržan 101 otrok. Delež otrok med vsemi pridržanimi je bil 18,5 %. Kar 99 vseh pridržanih otrok je bilo otrok brez spremstva. Otroci v pridržanju preživijo povprečno 4,6 dni.

Pozivi:
Potrebno je ukiniti prakso pridržanja otrok v Centru za tujce ter uvesti alternative pridržanju. 

Krepiti je potrebno čezmejno sodelovanje s ciljem zaščite otrokovih pravic ter zagotavljanjem podpore otrokom na begu v vsaki fazi njihovega potovanja, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti uveljavljanju načela največje koristi otroka ter vzpostavitvi in udejanjanju otroku prijaznih postopkov, ki so občutljivi na spol, starost, etnično ozadje in osebne okoliščine otroka. 

Pozivamo k dokončni ureditvi neinstitucionalne oblike bivanja in oskrbe za otroke brez spremstva. UNICEF nasprotuje nameščanju otrok v institucije in institucijam sorodne oblike bivanja ter se zavzema za skupnostni model namestitve in skrbi, kamor sodijo stanovanjske skupine s 24-urno prisotnostjo strokovnih delavcev ali stanovanjske skupine, ki omogočajo delno samostojno bivanje ali nameščanje mlajših otrok v rejniške družine. 

Opozarjamo na problematiko t.i.pogrešanih otrok. Sem sodijo predvsem otroci, ki samovoljno zapustijo državo in za katere se predvideva, da so odšli prostovoljno. Nujno potrebno je vzpostaviti medsektorsko in čezmejno sodelovanje in ustrezne varovalke, ki bodo omogočali ustrezno identifikacijo otrok, ki so morebitne žrtve trgovine z ljudmi, prisilnega dela, beračenja ali prisilnega spolnega dela, spolnih zlorab ali žrtve kriminalnih združb.

Urediti je potrebno krizno namestitev in oskrbo za otroke, kjer obstajajo indici, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi. 

Zagotoviti je potrebno naložbe v zbiranje in analizo razčlenjenih podatkov o poteku poti ter blaginji otrok in mladostnikov na begu.