Zaradi ebole v DR Kongo so številni otroci osiroteli

Zaradi ebole v DR Kongo so številni otroci osiroteli

Število otrok, ki so zaradi epidemije ebole v Demokratični republiki Kongo izgubili svoje starše, se je od aprila letos več kot podvojilo. UNICEF opozarja, da je nujno potrebno okrepiti specializirano oskrbo v najhuje prizadetih provincah Ituri in severni Kivu.

UNICEF in partnerji so od začetka izbruha ebole pred nekaj več kot letom dni registrirali 1.380 sirot - otrok, ki so zaradi ebole izgubili enega ali oba starša.  V istem obdobju je bilo 2.469 otrok ločenih od staršev ali skrbnikov - bodisi so ostali sami, ker so odrasli na zdravljenju, bodisi so izolirani, ker so bili v stiku z nekom okuženim.

»Ebola je še posebej uničujoča za otroke,« poudarja Pierre Ferry, vodja UNICEF-ovega programa za zaščito otrok v DR Kongo. »Otroci gledajo, kako starši umirajo pred njimi ali z negotovostjo spremljajo, kako njihove bližnje odpeljejo v centre za zdravljenje ebole, saj ne vedo, ali in kdaj se bodo vrnili. Soočajo se z žalostjo in tesnobo, medtem ko morajo tolažiti in skrbeti za mlajše brate in sestre. Mnogi so podvrženi diskriminaciji, stigmatizaciji in izolaciji.«

UNICEF sodeluje s partnerji in skupnostmi, da lahko hitro identificira prizadete otroke in jim zagotovi ustrezno pomoč, prilagojeno njihovim fizičnim, psihološkim in socialnim potrebam. Doslej je UNICEF usposobil 906 psihosocialnih strokovnjakov, ki zagotavljajo posebno pomoč sirotam in otrokom brez spremstva. 

Otrokom brez spremstva psihosocialne ekipe nudijo posebno oskrbo, ki vključuje hrano, psihološko podporo in materialno pomoč. UNICEF je v žariščih epidemije poleg centrov za zdravljenje ebole vzpostavil tudi tri vrtce, kjer tisti, ki so preživeli ebolo in so imuni na bolezen, skrbijo za dojenčke in zelo majhne otroke, dokler njihovi starši ali skrbniki ne zaključijo zdravljenja.

Pri otrocih brez preživelih staršev so potrebe bolj dolgoročne. Psihosocialni delavci si prizadevajo, da bi sirote lahko zaživele pri sorodnikih ali v rejniških družinah. To je velik izziv, saj skrb za dodatnega otroka družinam predstavlja finančni izziv, hkrati pa vzbuja strah pred okužbo z ebolo, saj so starši sirot življenje izgubili prav zaradi te smrtonosne bolezni. Sprejetje sirote v novo družinsko okolje  zahteva občutljivo posredovanje, pa tudi finančno podporo za hrano, šolanje in druge osnovne potrebe. Oblika pomoči se prilagodi potrebam vsake sirote in družine.

Vsi otroci potrebujejo psihosocialno pomoč za ublažitev učinkov izgube, stigme in izolacije, zato si UNICEF prizadeva za hitro razširitev programov zaščite otrok na območjih, ki jih je prizadela ebola.

»Število otrok, ki so osiroteli zaradi ebole ali v epidemiji ostali brez spremstva, raste tako hitro kot sam izbruh,« poudarja Edouard Beigbeder, predstavnik UNICEF-a v DR Kongo. »Nega, posebna pomoč in finančna sredstva za te ranljive otroke morajo slediti temu razmahu.«