UNICEF in WHO: vsak tretji človek na svetu nima dostopa do čiste pitne vode

UNICEF in WHO: vsak tretji človek na svetu nima dostopa do čiste pitne vode

Več milijard ljudi po svetu se še vedno sooča s pomanjkljivim dostopom do čiste pitne vode, neustreznimi sanitarijami in posledično slabimi higienskimi razmerami, ugotavlja najnovejše poročilo UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Približno 2,2 milijarde ljudi po svetu nima varnih vodnih virov*, 4,2 milijarde ljudi ne uporablja varnih sanitarij*, 3 milijarde pa nima dostopa do osnovne infrastrukture in pripomočkov za umivanje rok**.

Skupno poročilo UNICEF-a in WHO Napredek na področju pitne vode, sanitarij in higiene 2000–2017: Poudarek na neenakostih ugotavlja, da je bil dosežen znaten napredek na poti zagotavljanja univerzalnega dostopa do osnovnih vodnih virov, sanitarij in higiene, vendar pri tem obstajajo velike razlike v kakovosti.

»Sam dostop ni dovolj. Če voda ni čista, ni varna za uživanje ali je na voljo daleč stran in če dostop do stranišča ni varen, potem naše delo še ni končano,« je povedala Kelly Ann Naylor, namestnica direktorja UNICEF-ovih programov za vodo, sanitarije in higieno. »Otroci in njihove družine v revnih in podeželskih skupnostih so najbolj izpostavljeni tveganju, da jih napredek ne doseže ali da ostanejo spregledani. Vlade morajo vlagati v najranljivejše skupnosti, če želimo premostiti gospodarske in geografske ločnice in uresničiti to osnovno človekovo pravico.«

Poročilo navaja, da je od leta 2000 1,8 milijarde ljudi pridobilo dostop do osnovnih vodnih virov, vendar pri tem obstajajo velike razlike oziroma neenakosti v dostopnosti, razpoložljivosti in kakovosti teh storitev.

»Države morajo podvojiti prizadevanja za izboljšanje sanitarij ali pa do leta 2030 ne bomo dosegli univerzalnega dostopa,« je dejala dr. Maria Neira, direktorica oddelka za javno zdravje, okoljske in socialne determinante zdravja pri Svetovni zdravstveni organizaciji. »Če države ne bodo okrepile prizadevanj na področju sanitarij, varnih vodnih virov in higiene, bomo še naprej živeli z boleznimi, ki bi morale biti že zdavnaj zapisane preteklosti: bolezni, kot so driska, kolera, tifus, hepatitis A in zapostavljene tropske bolezni, vključno s trahomom, črevesnimi paraziti in šistosomijazo. Vlaganje v vodo, sanitarije in higieno je stroškovno učinkovito in koristno za družbo na več načinov. To je temelj dobrega zdravja.«

Poročilo navaja, da je od leta 2000 2,1 milijarde ljudi pridobilo dostop do osnovnih sanitarij, vendar v mnogih delih sveta sanitarije niso ustrezno oziroma varno upravljane. Poleg tega 2 milijardi ljudi še vedno nima osnovnih sanitarij, med katerimi 7 od 10 ljudi živi na podeželju, ena tretjina pa v najmanj razvitih državah sveta.

Od leta 2000 se je delež prebivalstva, ki iztreblja na prostem, prepolovil, z 21 % na 9 %, 23 držav pa je skoraj izkoreninilo to prakso, kar pomeni, da jo izvaja le še manj kot 1 % prebivalstva. Kljub temu pa 673 milijonov ljudi še vedno iztreblja na prostem, večina jih prihaja iz skupine najbolj obremenjenih držav ***. Še huje je, da se je v 39 državah število ljudi, ki opravljajo potrebo na prostem, dejansko povečalo, večina jih živi v Podsaharski Afriki, kjer so številne države v tem obdobju zaznale močno rast prebivalstva.

Poročilo poudarja tudi, da 3 milijarde ljudi v letu 2017 doma ni imelo na voljo osnovnih možnosti za umivanje rok z milom in vodo. Skoraj tri četrtine prebivalcev najmanj razvitih držav ni imelo posebnega prostora za umivanje rok. Vsako leto umre 297.000 otrok, mlajših od 5 let, zaradi driske, ki je posledica neustreznih higienskih razmer, uporabe neustreznih vodnih virov in sanitarij. Neustrezne sanitarije in onesnažena voda so povezane s prenosom bolezni, kot so kolera, griža, hepatitis A in tifus.

»Premagovanje neenakosti v dostopnosti, kakovosti in razpoložljivosti vode, sanitarij in higiene mora postati vodilo vladnih strategij financiranja in načrtovanja. Odpovedovanje naložbam za uresničitev cilja univerzalnega dostopa do ustreznih vodnih virov in sanitarij bi izničil napredek, dosežen v preteklih desetletjih, na račun prihodnjih generacij,« je povedala Kelly Ann Naylor.

###
Opombe:
*Varno upravljani vodni viri in sanitarije: Čista pitna voda iz virov, ki se nahajajo na lokaciji potrebe, brez kontaminacije; uporaba higienskih stranišč, iz katerih se odplake varno odstranjujejo.
**Osnovna infrastruktura in pripomočki za umivanje rok: Zavarovan vir pitne vode, na voljo največ 30 minut stran; uporaba izboljšanega stranišča ali latrine, ki ju ni treba deliti z drugimi gospodinjstvi; možnost umivanja rok z milom in vodo na domu.
***Države z visoko obremenitvijo: Angola, Benin, Burkina Faso, Kambodža, Čad, Kitajska, Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Eritreja, Etiopija, Gana, Indija, Indonezija, Kenija, Madagaskar, Mozambik, Nepal, Niger, Nigerija, Pakistan, Filipini, Sudan, Južni Sudan, Togo, Združena republika Tanzanija, Jemen.

Fotografija: Kozarci vode v gospodinjstvih v Boliviji, Indiji, Jordaniji, Malaviju, Mjanmaru, Nigru in ZDA. © UNICEF/Gilbertson VII Photo