175 milijonov otrok na svetu ni vključenih v predšolsko vzgojo

175 milijonov otrok na svetu ni vključenih v predšolsko vzgojo

Prvo globalno poročilo UNICEF-a, posvečeno izobraževanju v zgodnjem otroštvu, poudarja pomanjkanje naložb v predšolsko vzgojo s strani večine vlad po svetu.

Več kot 175 milijonov otrok - približno polovica otrok v predšolski dobi na svetovni ravni - ni vključenih v predšolsko vzgojo, zaradi česar so prikrajšani za ključne priložnosti za razvoj in že v zgodnjem otroštvu v neenakem položaju v primerjavi z vrstniki v razvitih državah, opozarja UNICEF v najnovejšem poročilu. V državah z nizkimi prihodki je v predšolsko vzgojo vključen le 1 od 5 otrok.

»Izobraževanje v predšolskem obdobju predstavlja temelj izobraževanja otrok - vsaka naslednja stopnja izobraževanja temelji na njegovem uspehu,« poudarja UNICEF-ova izvršna direktorica Henrietta Fore. »Kljub temu pa milijoni otrok po svetu nimajo te možnosti. To povečuje verjetnost ponavljanja razredov ali opustitev šolanja, zaradi česar zaostajajo za svojimi vrstniki.«

Svet, pripravljen na učenje: Prednost kakovostni predšolski vzgoji je prvo globalno poročilo UNICEF-a, posvečeno izobraževanju v zgodnjem otroštvu. Poročilo ugotavlja, da je pri otrocih, ki so vsaj eno leto vključeni v predšolsko vzgojo, bolj verjetno, da bodo razvili ključne veščine, potrebne za uspeh v šoli, in hkrati manj verjetno, da bodo ponavljali razrede ali opustili šolanje, zaradi česar bodo sposobni prispevati k uspešni družbi in gospodarstvu, ko odrastejo.

Pri otrocih, ki so vključeni v predšolsko vzgojo je več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo uspešni pri zgodnjem opismenjevanju in matematičnih spretnostih, kot pri otrocih, ki niso vključeni v zgodnje učenje. V Nepalu, na primer, so bili otroci, vključeni v predšolsko vzgojo, 17-krat bolj uspešni pri zgodnjem opismenjevanju in matematičnih spretnostih v primerjavi z vrstniki, ki te možnosti niso imeli. V državah, kjer je več otrok vključenih v predšolsko vzgojo, bistveno več otrok dokonča osnovno šolo in doseže minimalne kompetence tako pri branju kot pri matematiki do zaključka osnovne šole.

Poročilo ugotavlja, da so premoženje gospodinjstva, stopnja izobrazbe matere in geografska lega med ključnimi dejavniki za vključenost v predšolsko vzgojo. Največji odločilni dejavnik pa je brez dvoma revščina. Nekaj ključnih ugotovitev:

  • Vpliv revščine: V 64 preučevanih državah je verjetnost, da bodo najrevnejši otroci vključeni v programe zgodnjega izobraževanja kar 7-krat manjša kot pri otrocih iz najpremožnejših družin. Razlike med revnimi in bogatimi so v nekaterih državah še večje. Tako je, na primer, v Republiki Severni Makedoniji verjetnost, da so otroci iz najpremožnejših družin vključeni v predšolsko vzgojo kar 50-krat večja kot pri otrocih iz najrevnejših družin. 
  • Vpliv konfliktov: Več kot dve tretjini predšolskih otrok v 33 državah, ki so jih prizadeli konflikti ali naravne nesreče, ni vključenih v programe predšolske vzgoje. Vendar ima predšolsko izobraževanje največ koristi prav za otroke v kriznih razmerah. Pomaga jim premagati travme, ki so jih doživeli, vzpostavlja vsakdanjo rutino, omogoča varno mesto za učenje in igro ter ponuja priložnost za izražanje čustev. 
  • Vpliv izobrazbe matere: V državah z razpoložljivimi podatki je pri otrocih, rojenih materam z zaključeno srednješolsko izobrazbo ali višjo stopnjo, skoraj petkrat bolj verjetno, da bodo vključeni v predšolsko vzgojo kot pri otrocih, katerih matere so končale samo osnovno izobraževanje ali nimajo formalne izobrazbe.

V letu 2017 je bilo povprečno 6,6 % nacionalnih proračunov za izobraževanje na svetovni ravni namenjenih predšolskemu izobraževanju, pri čemer je skoraj 40 % držav z razpoložljivimi podatki temu področju namenilo manj kot 2% svojih izobraževalnih proračunov. V Zahodni in Srednji Afriki je 2,5 % proračunov za izobraževanje namenjenih predšolskemu izobraževanju, pri čemer kar 70 % otrok v regiji ni vključenih v zgodnje izobraževanje. Največji delež izobraževalnih proračunov – več kot 11 % - namenijo predšolskemu izobraževanju vlade v Evropi in Srednji Aziji.

Slovenija: Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so javni izdatki za formalno izobraževanje v 2017 predstavljali 4,8 % BDP. Podatki o strukturi izdatkov za izobraževalne ustanove po ravneh izobraževanja kažejo, da so v istem letu javni izdatki za predšolsko vzgojo za otroke iz drugega starostnega obdobja znašali 11 %, kar je podobno kot v drugih evropskih državah ter državah Srednje Azije.

Pomanjkanje naložb v predšolsko izobraževanje na globalni ravni negativno vpliva na kakovost storitev, vključno s precejšnjim pomanjkanjem usposobljenih vzgojiteljev predšolskih otrok. V državah z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki živi več kot 60 % otrok predšolske starosti  in zgolj 32 % vseh vzgojiteljev predšolskih otrok. Tako, na primer, v državah z nizkimi dohodki poučuje zgolj 422.000 vzgojiteljev predšolskih otrok. Z naraščanjem prebivalstva in ob upoštevanju idealnega razmerja - 20 učencev na 1 učitelja, bo svet potreboval 9,3 milijona novih vzgojiteljev predšolskih otrok za uresničitev univerzalnega cilja za predšolsko izobraževanje do leta 2030.

»Če današnje vlade želijo, da bo njihova delovna sila konkurenčna v jutrišnjem gospodarstvu, morajo začeti z zgodnjim izobraževanjem,« je dejala Forova. »Če želimo našim otrokom omogočiti najboljšo popotnico za uspeh v globalnem gospodarstvu, morajo voditelji dati prednost predšolskemu izobraževanju in zanj zagotoviti dovolj sredstev.«

UNICEF poziva vlade, da omogočijo vsaj eno leto predšolskega izobraževanja(vzgoje) kot del izobraževalnega procesa vsakemu otroku, še posebej najbolj ranljivim in izključenim otrokom.

Da bi to uresničili, UNICEF poziva vlade, naj namenijo vsaj 10 % nacionalnega izobraževalnega proračuna za izobraževanje v zgodnjem otroštvu,  v usposobljenost učiteljev, višanje standardov kakovosti in širitvi zgodnjega učenja.