Raziskava UNICEF-a Slovenija o usklajevanju dela in družine

Ob svetovnem dnevu otrok je UNICEF Slovenija pripravil raziskavo o usklajevanju dela in družine. Izsledki so pokazali, da podjetja izvajajo številne ukrepe namenjene usklajevanju delovnega in družinskega življenja, a kljub temu starši zaradi obveznosti povezanimi z delom pogosto ne morejo izpolniti svojih obljub danih otrokom. V nadaljevanju predstavljamo pomembnejše ugotovitve raziskave.


Najbolj zadovoljni z zaposlitvijo, najmanj pa s svojim prostim časom.

Sodelujoči v raziskavi UNICEF-a Slovenija so najbolj zadovoljni s trenutno zaposlitvijo in družinskim življenjem, ki so ju v povprečju ocenili z 8 od 10, najmanj zadovoljni pa s preživljanjem svojega prostega časa, kjer so dodelili povprečno oceno 6,6 od 10.


Delovni čas se jim zdi na splošno usklajen z družinskimi obveznostmi.

To, da je delovni čas na splošno usklajen z družinskimi obveznostmi meni skoraj 80 % sodelujočih v raziskavi UNICEF Slovenija. Podobno ugotavlja nedavno objavljena raziskava Eurobarometer o usklajevanju dela in družine, ki je pokazal, da je  osem od desetih zaposlenih v Sloveniji zelo zadovoljnih ali zadovoljnih z usklajenostjo med njihovim delovnimi in zasebnimi obveznostmi,  kar je več od povprečja EU, kjer je zelo zadovoljen ali zadovoljen vsak tretji med desetimi.


8 od 10 staršev verjame, da so otroci ponosni na njihove profesionalne dosežke.

Kar osem od desetih staršev iz raziskave UNICEF Slovenija verjame, da v očeh svojih otrok opravljajo poklic, ki jih profesionalno zadovoljuje. Enak delež jih tudi meni, da so otroci ponosni na njihove profesionalne dosežke.


Mame se v primerjavi z očeti srečujejo z večjimi izzivi pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja.

Raziskava je pokazala nezanemarljive razlike pri usklajevanju delovnega in zasebnega življenja med spoloma. Ženske se še vedno srečujejo z večjimi izzivi in doživljajo težave kot neuspeh. Te razlike se pojavljajo predvsem pri usklajenosti delovnega časa z družinskimi obveznostmi, težavah z izpolnjevanjem družinskih obveznosti zaradi količine časa prebitega v službi, soočanjem s preutrujenostjo ob vrnitvi iz dela, ki vpliva na to, da ne zmorejo opraviti gospodinjskih opravil ter prelomljenimi obljubami, ki jih dajo svojim otrokom. To kaže tako raziskava UNICEF-a Slovenija o usklajevanju delovnega in družinskega življenja kot najnovejša Eurobarometer raziskava na isto temo.


6 od 10 zaposlenih ima dostop do fleksibilnih oblik dela. 

Fleksibilne oblike dela (npr. deljeni delovni čas, delo od doma) so pomembne za boljšo skladnost med delom in družino. Do takšnih oblik dela je po raziskavi Eurobarometra (2018) imelo dostop šest od desetih delavcev v Sloveniji, med njimi je bilo bistveno več moških kot žensk, čeprav za otroke pogosteje skrbijo ženske. V raziskavi UNICEF-a Slovenija je skoraj 90 % sodelujočih navajalo, da imajo možnost dela od doma, a dostopa, podobno kot v raziskavi Eurobarometra, do tovrstne oblike dela ima več moških kot žensk.


Več kot polovica staršev zaradi obveznosti povezanimi z delom ne more izpolniti svojih obljub danih otrokom.

Raziskava je pokazala, da se je več kot polovici staršev v zadnjem mescu vsaj enkrat že zgodilo, da zaradi obveznosti povezanimi z delom niso mogli izpolniti danih obljub otrokom (npr. ogled predstave, skupna športna aktivnost, izlet). Med vsemi sodelujočimi ženskami svojih obljub danih otrokom ni izpolnilo 88 % ter 22 % moških. Rezultati so izjemno zaskrbljujoči, saj nakazujejo na to, da ženske preživljajo več prostega časa z otroci in posledično tudi težje izpolnijo dane obljube.


8 od 10 staršev doma preverja elektronsko pošto ali dela pozno v noč.

Rezultati raziskave kažejo, da je kar osem od desetih staršev v zadnjem tednu od doma preverjalo elektronsko pošto ali delalo od doma pozno v noč. Sedem od desetih staršev se je v zadnjem tednu ob družinski večerji vsaj dvakrat ali trikrat pogovarjalo o delu.


Starši si za svoje otroke želijo predvsem samozavesti.

Starše v raziskavi smo povprašali v kakšnega zaposlenega si želijo, da odraste njihov otrok. Najbolj si želijo, da bi otrok odrastel v samozavestnega zaposlenega, ki zna poskrbeti za svoje interese, je pošten, komunikativen in zmožen navdihovati druge. Ne želijo pa, da bi njihov otrok postal neizstopajoč.

Kaj lahko storimo, da bo čas namenjen delu in čas namenjen družini in prostočasnim aktivnostim usklajen?

Raziskava UNICEF Slovenija nakazuje na nujnost pridobivanja kakovostnih raziskovalnih podatkov, ki upoštevajo razlike med podjetji ter znotraj njih. Kakovostni razčlenjeni podatki so predpogoj oblikovanja ciljanih ukrepov, ki jih bodo sooblikovala podjetja v sodelovanju z zaposlenimi in njihovimi otroci. Samo tako bomo skupaj z otroki soustvarjali boljša delovna okolja in kakovostno življenje za bodoče generacije zaposlenih.

Delodajalci/podjetja

UNICEF Slovenija ob tej priložnosti opozarja, da morajo delodajalci v Sloveniji še posebej skrbeti, da oblikujejo in uporabljajo družini in otrokom prijazne politike in prakse. To lahko naredijo tako, da:

  • Ukrepe oblikujejo tako, da so občutljivi na spol in ciljani. Tako lahko spodbujajo očete, da se še bolj aktivno vključujejo v skrb za otroke in gospodinjsko delo, matere pa, da pogosteje in brez strahu koristijo možnost dela od doma in podobno. 
  • V podjetjih se je potrebno več pogovarjati o družbenih pričakovanjih, ki so vezani na skrbstveno delo žensk. 
  • Ženske in še posebej deklice je potrebno opolnomočiti, da so enakovredne moškim na vseh področjih življenja.
  • Zaposlene in njihove družine je dobro povprašati, kaj potrebujejo, poslušati predloge ter načrtovati ukrepe, ki bodo izhajali iz resničnih potreb zaposlenih in njihovih družin.
  • Delodajalci morajo spodbujati koriščenje fleksibilnih oblik dela: npr delo od doma, delitev delovnega mesta. 
  • Dobro je zagotoviti možnost pridobivanja in koriščenja nadur, ko jih starši potrebujejo. 
  • Delodajalci lahko oblikujejo otroku prijazne in varne prostore, kjer se lahko otroci igrajo ali pišejo domače naloge medtem ko čakajo na starše ter uvajajo posebne programe za otroke v času počitnic, skupna praznovanja in podobno. 

Enako pomembno pa je tudi, da:
  • Starše ne preobremenjujejo z delom, saj domov pridejo napeti in so v času igre, pisanja šolske naloge ali ko gredo z otroci  na izlet odsotni, pogledujejo na telefon in so zaskrbljeni. 
  • Da zaznajo, kdaj je kdo v stiski in potrebuje pomoč, da imajo v svojem podjetju ljudi, ki so posebej usposobljeni za zagotavljanje podpore zaposlenim (npr. psihologi, socialni delavci),
  • Da zagotavljajo varno in stabilno delovno okolje, da prisluhnejo zaposlenim, če potrebujejo prilagoditev delovnega časa.
  • Da zaposlene dostojno plačajo.
  • Da uvedejo t.i. tihe ure, ko zaposleni nimajo dostopa do elektronske pošte, itd.  
  • Da skrbijo za dobro klimo v podjetju (medsebojno razumevanje).
  • Da vodijo z zgledom in dela ne odnašajo domov, da skrbijo za dobro in spoštljivo komunikacijo.
  • Skrbijo za dobro zdravje zaposlenih. 

Država

Poudarek je potrebno dati sistemskim politikam usklajevanja dela in družine kot so: 
  • Kakovostna uredite  starševskih dopustov: porodniški dopusti tako za mamice kot očete. 
  • Urediti dostopno in kakovostno otroško varstvo za vse, ne glede na to, od kod so, kako živijo ali so v službi ali ne. Vsi otroci morajo imeti dostop do vrtca in starše je potrebno spodbuditi, da otroke vpišejo v vrtec.
  • Ko starši skrbijo za bolne otroke je potrebno skrbeti za pravičen in kakovosten sistem nadomestil. 
  • Otroški dodatki so tisti, ki so namenjeni otrokom, prav tako pa pomembno izenačujejo možnosti tistih otrok, katerih starši nimajo veliko.
  • Omogočati je potrebno fleksibilne oblike dela, ki so dostojno plačane in pravične do staršev. 
  • Skozi socialne sporazume in pogajanja stremeti k temu, da zaposleni prejmejo dovolj plačila, da lahko sebe in svoje otroke dostojno preživijo. To je prvi pogoj, ki bo zaposlene spodbudil h koriščenju fleksibilnih oblik dela, brez strahu, da bodo premalo zaslužili in otrokom ne bodo mogli zagotoviti najnujnejšega. 
  • Spodbuditi starše, da enakovredno delijo obveznosti povezane z družino.
  • Spodbujati razpravo o položaju žensk v družbi, vključno s položajem in pričakovanji do žensk na trgu dela, skrbstvenemu delu, ki ga opravijo ženske v krogu družine in podobno.

V raziskavi UNICEF-a Slovenija so sodelovali zaposleni v podjetjih, ki so ob tej priložnosti svoje vodilne vloge prepustila otrokom in tako izkazala veliko podporo otrokovim pravicam doma in po svetu. Gre za ugledna podjetja, ki veliko pozornost namenjajo kakovosti delovnega življenja ter posebej pomenu usklajevanja delovnega in družinskega življenja. Pridobljene rezultate je zato potrebno obravnavati tako iz vidika vzorca, ki ni reprezentativen za vsa slovenska podjetja in jih zato ni mogoče posploševati. Hkrati pa so ugotovitve raziskave UNICEF Slovenija v veliki meri skladne z izsledki večjih mednarodnih raziskav, kot je Eurobarometer raziskava o usklajevanju dela in družine iz leta 2018, Evropska raziskava o kakovosti življenja iz leta 2016, ki jo je izvedla Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. 
Raziskava UNICEF Slovenija nakazuje na nujnost pridobivanja kakovostnih raziskovalnih podatkov, ki upoštevajo razlike med podjetjih ter znotraj njih. Kakovostni razčlenjeni podatki so predpogoj oblikovanja ciljanih ukrepov, ki jih bodo sooblikovala podjetja v sodelovanju z zaposlenimi in njihovimi otroci. Samo tako bomo skupaj z otroci soustvarjali boljša delovna okolja in kakovostno življenje za bodoče generacije zaposlenih.