V Južnem Sudanu uradno konec najhujše lakote; razmere še vedno krizne

V Južnem Sudanu uradno konec najhujše lakote; razmere še vedno krizne

Po izjemnem humanitarnem odzivu so včeraj uradno razglasili konec lakote v Južnem Sudanu. Razmere ostajajo resne, saj je število ljudi, ki se spopadajo s hudim pomanjkanjem hrane, od februarja letos naraslo iz 4,9 milijona na več kot 6 milijonov. Gre za največje pomanjkanje hrane na tem območju doslej.

Tehnična definicija lakote ne velja več za okrožji Leer in Mayendit, kjer je bila lakota razglašena februarja letos. V dveh drugih okrožjih Južnega Sudana, ki so v februarju ocenile veliko tveganje – Koch in Panyijiar – bo takojšnja in trajna humanitarna pomoč najverjetneje igrala pomembno vlogo pri preprečevanju nadaljnjega poslabšanja razmer, ki bi sicer v prihodnosti lahko privedle do lakote.

45.000 ljudi v okrožjih Unity in Jonglei še vedno živi v katastrofalnih razmerah, kjer jim grozi stradanje, v kolikor bi prišlo do umika humanitarne pomoči. To vključuje 25.000 ljudi v okrožju Unity in 20.000 ljudi v Jongleiju, kjer se je položaj hitro poslabšal zaradi vse večjega števila ljudi, ki so bili zaradi konfliktov in slabe letine prisiljeni zapustiti svoje domove.

Vse slabši pogoji vladajo po vsej državi. Število ljudi, ki živijo v kriznih razmerah, tik na robu tehnične definicije lakote, je od februarja letos naraslo iz 1 milijona na 1,7 milijona.

»Krize še ni konec. Ljudi zgolj ohranjamo pri življenju, vendar se jih še vedno preveč spoprijema s hudimi razmerami,« je povedal direktor za krizne razmere FAO Dominique Burgeon. »Edini način za konec teh obupnih razmer je konec konflikta in zagotovitev neomejenega dostopa humanitarnim delavcem.«

UNICEF, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svetovna organizacija za hrano opozarjajo, da se dosežki na področju zagotavljanja pomoči v kriznih žariščih ne smejo porazgubiti. Zmožnost posameznikov, da se sami prehransko oskrbijo, je bila močno okrnjena, zato je potrebno nadaljevati s trajno življenjsko pomembno humanitarno pomočjo v obliki hrane in drugih potrebščin, saj se lahko le tako prepreči ponovna lakota.

»Rezultati humanitarnega delovanja na območjih, ki jih je prizadela lakota, so dokaz, kaj vse je mogoče doseči s trajno pomočjo, ki doseže najranljivejše. A naše delo še zdaleč ni končano,« je povedala Joyce Luma, vodja Svetovne organizacije za hrano v Južnem Sudanu. »Kriza se lahko poglobi, v kolikor humanitarna pomoč ne bo trajna.«

»Ko imajo humanitarne organizacije dostop in vire, lahko hitro in odločno odgovorijo na razmere na terenu ter rešijo življenja,« je povedal Mahimbo Mdoe, predstavnik UNICEF-a v Južnem Sudanu. »Po ocenah je več kot milijon otrok v Južnem Sudanu podhranjenih. Ključno vprašanje na tem območju je prehranska varnost, na razmere pa vplivajo tudi pomanjkanje zdravstvene oskrbe, pomanjkanje pitne vode in ustreznih sanitarij ter oviran dostop do tistih otrok, ki potrebujejo pomoč. Trenutno je vse preveč delov države še vedno odrezanih od pomoči, kar pomeni, da je na sto tisoče otrok na robu katastrofe.«

Akutna podhranjenost ostaja prisotna na številnih območjih Južnega Sudana. Po ocenah se bodo razmere še poslabšale na vrhuncu sušnega obdobja v juliju – mesecu, v katerem družine po navadi ostanejo brez zalog, pred naslednjo žetvijo.

Ogrožena prehranska varnost je posledica oboroženih spopadov, manj pridelka na povprečno žetev, visokih cen hrane in sušnega obdobja. Na jugozahodu Južnega Sudana, ki je še do nedavnega veljal za največjega preskrbovalca države, vlada veliko pomanjkanje hrane, ki je v veliki meri posledica konfliktov. Družine, ki so se še nedavno preživljale s kmetovanjem, so prisiljene zapustiti svoje domove in prebegniti v sosednje države ter opustiti številne obdelovalne površine. Analitiki ocenjujejo, da se bo Južni Sudan v prihodnjem letu soočal z rekordno visokim primanjkljajem žitaric. Na zahodni obali reke Nile na severovzhodnem delu države je pomanjkanje hrane odraz ponovnih konfliktov, ki so povzročili, da številni zapuščajo svoje domove ter ogrozili humanitarno pomoč.

Odgovor na krizne razmere

UNICEF
je skupaj s partnerji zagotovil zdravljenje za več kot 76.000 hudo akutno podhranjenih otrok. Pri otrocih, ki trpijo zaradi hude akutne podhranjenosti, je 9-krat bolj verjetno, da bodo umrli zaradi bolezni, v primerjavi z dobro prehranjenimi otroki. V letošnjem letu si bo UNICEF prizadeval za pomoč 700.000 podhranjenim otrokom po vsej državi. V okviru celostnega pristopa k reševanju razmer je UNICEF zagotovil tudi pitno vodo za 500.000 ljudi in ustrezne sanitarije za 200.000 ljudi.

UNICEF, Svetovna organizacija za hrano in partnerji so okrepili tudi ekipe na terenu, ki s helikopterji dosežejo tudi tiste skupnosti, ki bi sicer bile odrezane od humanitarne pomoči. Od februarja letos so s 25 tovrstnimi misijami v okrožjih Unity, Upper Nile in Jonglei pomagali več kot 40.000 otrokom.

Svetovna organizacija za hrano je od začetka letošnjega leta zagotovila pomoč za 3,4 milijona ljudi v Južnem Sudanu, vključno s hrano za 2,6 milijona ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove ali so jih prizadeli konflikti.

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je zagotovila pripomočke za ribolov in poljedelstvo za več kot 2,8 milijona ljudi, vključno z 200.000 ljudmi, ki bivajo na območjih, ki jih je prizadela lakota, ter cepiva za več kot 5 milijonov glav živine.

Lakoto lahko razglasi le vlada neke države, na podlagi kakovostnih in zanesljivih informacij, ki kažejo, da so izpolnjeni vsi trije pogoji: 

  • ima najmanj 20 odstotkov gospodinjstev na prizadetem območju izredno omejen dostop do hrane;
  • akutna podhranjenost je višja od 30 odstotkov;
  • vsak dan zaradi lakote umreta več kot dva človeka na 10.000 prebivalcev.