V Sloveniji 54.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine

V Sloveniji 54.000 otrok živi pod pragom tveganja revščine

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini UNICEF Slovenija opozarja na povečanje neenakosti v blaginji otrok v Sloveniji. Najrevnejši otroci pri nas imajo od povprečja za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov – gre za 6,6 odstotnih točk slabši rezultat v primerjavi z letom 2008.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, z namenom opozarjati na problem revščine v svetu in spodbuditi aktivnosti za njeno zniževanje. Dejstvo je, da ima revščina izjemno poguben vpliv na življenja otrok po vsem svetu. Slovenija pri tem ni izjema.

UNICEF-ove mednarodne primerjave (Report Card 10, Report Card 12, Report Card 13) so pokazale, da revščina otrok ni neizogibna, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah, pri čemer so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. Po podatkih Statističnega urada se je stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji zmanjšala iz 14,8 odstotka (v letu 2014) na 14,2 odstotka (v letu 2015), vendar to še vedno pomeni, da imamo pri nas 54.000 revnih otrok, kar je nedopustno. Najrevnejši otroci pri nas pa imajo od povprečja za skoraj 50 odstotkov manj razpoložljivih dohodkov – gre za 6,6 odstotnih točk slabši rezultat v primerjavi z letom 2008.

»Predvsem pogrešamo celovit pristop k problematiki in medresorsko sodelovanje. Revščina ni le stvar socialne politike, zato so pomembni akterji tudi nevladne organizacije, ki imajo neposreden stik z ljudmi na terenu. Pogrešamo tudi ažurne in relevantne podatke, ki nam kažejo kaj se z našimi otroki dogaja, da lahko hitreje reagiramo, ko zaznamo, da nam določeno število otrok pada v revščino in jih tam izgubljamo. Predvsem pa bi si želeli, da otroke postavimo v središče političnih odločitev,« je povedala Alja Otavnik, Organizatorka programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija.

Priporočila UNICEF-a oblikovalcem politik, ki lahko pripomorejo h krepitvi blaginje otrok:

  • Zaščititi je potrebno dohodke gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci. 
  • Izboljšati je potrebno dosežke na področju izobraževanja manj uspešnih učencev.
  • Spodbujati in promovirati je potrebno zdrav način življenja za vse otroke. 
  • Subjektivno oceno dobrega počutja otrok je potrebno jemati resno. 
  • Pravičnost je potrebno postaviti v središče politik, ki obravnavajo otroke in si prizadevajo delovati v dobrobit otrok.

Fotografija je simbolna. Avtor: UNICEF/Pirozzi.