5 od 6 otrok, mlajših od 2 let, ne dobi dovolj hranilno bogate hrane za optimalno rast in razvoj možganov

5 od 6 otrok, mlajših od 2 let, ne dobi dovolj hranilno bogate hrane za optimalno rast in razvoj možganov

Na svetovni ravni 5 od 6 otrok, mlajših od 2 let, ne dobi dovolj hranilno bogate hrane, primerne njihovi starosti, kar pomeni, da so prikrajšani za energijo in hranilne snovi, ki jih potrebujejo v najbolj kritičnem obdobju fizičnega in kognitivnega razvoja, ugotavlja UNICEF-ovo poročilo.

»Dojenčki in mlajši otroci imajo največjo potrebo po hranilnih snoveh kot kadarkoli kasneje v življenju. A telesa in možgani milijonov otrok ne razvijejo svojega polnega potenciala, saj dobijo premalo hrane in še to prepozno,« je povedala France Begin, UNICEF-ova Starejša svetovalka za prehrano. »Slaba prehrana pri taki starosti povzroča nepopravljivo psihično in fizično škodo.«

Podatki UNICEF-a kažejo, da so slabe prehranske prakse (vključno z odlašanjem uvajanja čvrste hrane po dopolnjenem šestem mesecu starosti, nerednimi obroki in pomanjkanjem raznolikosti v prehrani) razširjene, otroci pa so zaradi njih prikrajšani esencialnih hranil, ko jih njihovi možgani, kosti in telesa, ki se šele razvijajo, najbolj potrebujejo. Ugotovitve kažejo, da:

  • Majhni otroci predolgo čakajo na uvajanje čvrste hrane. Kljub temu, da Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata izključno dojenje do dopolnjenega 6. meseca otrokove starosti, nato pa postopno uvajanje čvrste hrane, globalno eden od petih otrok do svojega 11. meseca ne uživa čvrste hrane.
  • Polovica otrok, starih od šest mesecev do dveh let, ne dobi minimalnega števila prehranskih obrokov glede na starost, kar povečuje tveganje za zaostajanja v rasti.
  • Manj kot tretjina otrok v tej starostni skupini se raznoliko prehranjuje (uživa štiri ali več skupin živil vsakodnevno), kar vodi v pomanjkanje vitaminov in mineralov.
  • Skoraj polovica predšolskih otrok je slabokrvna.
  • Le polovica otrok, starih od 6 do 11 mesecev, uživa hrano živalskega izvora - vključno z ribami, mesom, jajci in mlečnimi izdelki - ki so bistvenega pomena za zaloge cinka in železa.
  • Zaradi visokih stroškov za živila iz živalskih virov najrevnejše družine le s težavo izboljšajo prehrano svojih otrok. V podsaharski Afriki in južni Aziji le eden od šestih otrok iz revnih gospodinjstev, starih od 6 do 11 mesecev, uživa minimalno raznoliko hrano, v primerjavi z enim od treh otrok v najbogatejših gospodinjstvih.
  • Z izboljšanjem prehrane za mlajše otroke bi lahko rešili 100.000 življenj na leto.

Za zagotovitev bolj dostopnih hranljivih obrokov za najrevnejše otroke so potrebne obsežnejše in bolj usmerjene investicije s strani vlad in zasebnega sektorja. Pomoč v denarju ali blagu, programi diverzifikacije posevkov in večji poudarek na osnovnih živilih so ključnega pomena za izboljšanje prehrane za otroke. Bistvenega pomena so tudi zdravstvene storitve, ki temeljijo na skupnostih in negovalce učijo boljših praks hranjenja, dostop do čiste pitne vode in sanitarij (ki so nujni za preprečevanje driske pri otrocih).

»Ne moremo si privoščiti ne izboljšati prehrane za mlajše otroke. Od tega je odvisna njihova zmožnost za rast, učenje in njihov prispevek v prihodnosti držav, v katerih prebivajo,« je povedala Beginova.

Fotografija: Mati hrani otroka s kašo iz lokalnih sestavin, bogato s hranili, v vasi Maderia v regiji Oromia v Etiopiji. Načina priprave se je – skupaj z drugimi materami – naučila s pomočjo zdravstvenega delavca. Avtor: UNICEF/ Nesbitt.