Investiranje v razvoj v zgodnjem otroštvu je ključ za rast in razvoj otrok in njihovih skupnosti

Investiranje v razvoj v zgodnjem otroštvu je ključ za rast in razvoj otrok in njihovih skupnosti

Nova Lancetova študija ocenjuje, da 43 odstotkom otrok (249 milijonov), ki so mlajši od 5. leta starosti, v državah z nizkimi in s srednjimi dohodki grozi slabši razvoj zaradi skrajne revščine in zaostajanja v rasti.

Lancetova študija o razvoju v zgodnjem otroštvu »Advancing Early Childhood Development: from Science to Scale« razkriva, da lahko intervencije, ki ozaveščajo o pomenu nege otrok v zgodnjem otroštvu na področju zdravja, prehrane, odzivanja na otrokove potrebe, varnosti, zaščite in zgodnjega učenja – v kombinaciji z obstoječimi zdravstvenimi storitvami - predstavljajo strošek manj kot pol evra na otroka na leto.

Ugotovitve študije, pri kateri so sodelovali Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka in UNICEF, poudarjajo, da se je potrebno na svetovni ravni bolj zavzemati za razvoj v zgodnjem otroštvu. Posledice naše pasivnosti ne vplivajo le na sedanje, temveč tudi na prihodnje generacije. Po ocenah posameznik utrpi izgubo približno 1/4 povprečnega dohodka odraslega na leto, medtem ko lahko države izgubijo do dvakratno višino trenutnih izdatkov BDP-ja za zdravstvo in izobraževanje. »Sedaj vemo, kako visok je strošek neukrepanja. Upamo, da bodo izsledki študije državam pomagali pri preventivi in izvajanju promocijskih storitev za nosečnice in otroke, ki imajo potencial, da izboljšajo razvojne možnosti za otroke ter njihovo zdravje, blaginjo in produktivnost dela v odrasli dobi,« je povedala soavtorica študije prof. dr. Linda M. Richter iz Univerze Witwatersrand v Johannesburgu v Južni Afriki.

Študija kaže, da se otrokovi možgani v prvih 2-3 letih razvijajo hitreje kot v kateremkoli drugem obdobju v njegovem življenju. Ta zgodnja leta so tudi ključno obdobje za prilagajanje in odzivnost na intervencije. Ko so otroci prikrajšani za hrano, stimulacijo in zaščito, lahko to predstavlja dolgoročno škodo za njihove družine in skupnosti. »Znanost in ekonomija zagovarjata investiranje v prvih 1.000 dni otrokovega življenja, vključno z nosečnostjo matere,« je povedal Keith Hansen, Podpredsednik za Človekov razvoj pri Svetovni banki. »Če tega ne zagotovimo, bodo otroci zaostali še preden bodo prestopili prag učilnice, posledice pa bodo čutili celo življenje. V nasprotnem primeru pa lahko otrokom omogočimo, da polno sodelujejo v družbi in gospodarstvu v prihodnosti, kot aktivni in produktivni prebivalci.«

Avtorji študije poudarjajo pomembno vlogo zdravstvenega sektorja pri zagotavljanju vstopne točke za intervencije v zgodnjem otroštvu – posebej pri podpori nege otroka. Zmožnost, da zdravstveni sektor doseže ženske in otroke med kritičnim obdobjem - od spočetja otroka do zgodnjega otroštva - predstavlja priložnost za integracijo nizkostroškovnih intervencij (kot sta npr. Care for Child Development in Reach Up and Learn UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije) v obstoječe storitve za zdravje in nego mater in otrok. Izkazalo se je, da lahko ta način izboljša kakovost nege otrok in razvoj otrok nasploh, obenem pa daje pozornost tudi dobremu počutju matere oz. negovalca otroka. 

»Znanost kaže, da biologija ni enaka usodi – in da tisto, kar otroci izkusijo v najzgodnejših dnevih in letih svojega življenja, oblikuje in definira njihovo prihodnost,« je povedal Anthony Lake, UNICEF-ov izvršni direktor. »To vedenje nam mora služiti kot alarm, saj je razvoj milijonov otrok postavljen pred veliko tveganje. 43 odstotkov otrok v državah z nizkimi in srednjimi dohodki tvega, da ne bodo dosegli kognitivnega potenciala. Nobena država ne more tvegati, da izgubi skoraj polovico možganskega potenciala svojih najmlajših prebivalcev – še najmanj države z nizkimi in srednjimi dohodki.«

Avtorji študije opozarjajo, da morajo biti intervencije implementirane v najzgodnejšem otroštvu. »V preteklosti so se intervencije v zgodnje otroštvo osredotočale na predšolske otroke. Sedaj vemo, da lahko intervencije, ki zaobjemajo čas pred rojstvom otroka in prvi dve leti življenja, močno zmanjšajo neželen razvoj in neželene zdravstvene posledice za otroka, otroku pa pomagajo pri doseganju polnega razvojnega potenciala,« je povedal prof. dr. Stephen Lye, izvršni direktor Inštituta za človekov razvoj Fraser Mustard na Univerzi v Torontu v Kanadi.

Avtorji študije za izboljšanje podpore pri zagotavljanju storitev za razvoj v zgodnjem otroštvu na svetovni ravni priporočajo:

  • Udejanjanje politik, ki ustvarjajo podporno okolje družinam pri negi otrok.
  • Grajenje kapacitet in krepitev koordinacije za promocijo razvoja v zgodnjem otroštvu prek obstoječih storitev za zdravje, prehrano, izobraževanje, socialno varstvo in zaščito otrok.
  • Krepitev meril in zagotavljanje odgovornosti za implementacijo storitev za razvoj v zgodnjem otroštvu.
  • Povečanje raziskav ter spodbujanje globalnega in regionalnega vodstva in delovanja na tem področju.
  • Širjenje politične volje in sredstev prek zagovorništva ciljev trajnostnega razvoja.

»Investicija v otroke je moralna, ekonomska in socialna nuja. Cilji trajnostnega razvoja govorijo o obetavni viziji zdravja otrok in adolescentov, politična volja in povečane investicije v razvoj v zgodnjem otroštvu pa morajo zagotoviti doseganje teh ciljev. Razvoj v zgodnjem otroštvu ne bo koristil le otrokom danes, temveč bo imel neposreden vpliv na stabilnost in prosperiteto nacij v prihodnosti,« je povedala dr. Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije.

Fotografija: Mati z dojenčkom okreva na poporodnem oddelku v kliniki v vasi Shakawe v Bocvani. Avtor: UNICEF/Nesbitt