Materino mleko: najbolj zdrava hrana za začetek otrokovega življenja

Materino mleko: najbolj zdrava hrana za začetek otrokovega življenja

Prvi teden v oktobru v Sloveniji obeležujemo teden dojenja, ki poudarja vlogo materinega mleka v življenju otroka – že od prvih ur po rojstvu. Zaradi številnih prednosti tako za mater kot za otroka, je izključno dojenje priporočljivo prvih 6 mesecev starosti otroka. Čeprav je v Sloveniji ob odpustu iz porodnišnice izključno dojenih več kot 96 % novorojenčkov, odstotek z meseci drastično upade; pri 6. mesecu izključno doji le še 0,6 % mater. Te se po prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice.

WHO in UNICEF priporočata, da so dojenčki prvih šest mesecev hranjeni izključno z materinim mlekom, po tem pa se ob dopolnilni hrani dojenje nadaljuje do 2. leta starosti ali dlje. V tem kontekstu so se države članice WHO (tudi Slovenija) zavezale k povečanju stopnje izključnega dojenja v prvih 6 mesecih otrokovega življenja za vsaj 50 % do leta 2025, kar je tudi eden od svetovnih prehranskih ciljev.

Materino mleko je otrokovo prvo cepivo ter najbolj zdrava hrana za začetek življenja, vpliva pa tudi na otrokov razvoj v odrasli dobi. Dojeni otroci so bolj umirjeni in zadovoljni, imajo boljši razvoj ustnih mišic in čeljusti, manj okužb dihal in prebavil, manj vnetij srednjega ušesa, boljši razvoj možganov, oči ter imunskega sistema, manj obremenjene ledvice, lažje prebavijo in izkoristijo materino mleko, manj alergij in so manj podvrženi debelosti in nastanku sladkorne bolezni. Dojeni otroci v mladosti oz. v odrasli dobi dosegajo boljše rezultate na inteligenčnih testih.

Ženske, ki dojijo, lažje vzpostavijo navezanost z otrokom. Med prednostmi dojenja za matere so tudi hitrejše krčenje maternice po porodu in manjša izguba krvi, manj rakavih obolenj na dojkah in rodilih ter manj osteoporoze.

Kljub vsem omenjenim prednostim, podatki raziskave HRAST, ki jo je leta 2009 objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da se odstotek izključno dojenih otrok po prihodu iz porodnišnice pa do 6. meseca starosti drastično zmanjša. Glede na večletne podatke iz Perinatalnega informacijskega sistema RS je ob odpustu iz porodnišnic v Sloveniji dojenih več kot 96 % novorojencev. Po raziskavi HRAST v tretjem mesecu v Sloveniji izključno doji le še 48,5 % mater, v šestem mesecu pa le še 0,6 %.

Odločitev glede načina hranjenja dojenčka je kompleksen proces, na katerega vplivajo različni dejavniki – od kulture, izobrazbe, trga dela in dostopa do informacij, do psiholoških dejavnikov. Prizadevanja za povečanje stopnje dojenja po vsem svetu med drugim spodkopavajo neustrezno trženje nadomestkov materinega mleka, nezadostna psihološka podpora materam s strani okolice in pomanjkanje čustvenega stika z materami, kar bi omogočilo ustreznejšo pomoč materinem v soočanju s stiskami ob dojenju. Zagotoviti moramo, da bodo vse doječe matere po svetu prejele podporo, ki jo potrebujejo, s strani vlade, zdravstvenega sistema, delovnega mesta, skupnosti in družine.

Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka sicer poziva države, da zaščitijo dojenje s prenehanjem neprimerne in dojenju ogrožajoče promocije nadomestkov materinega mleka (mlečne formule, kašice, čaji in drugi dodatki), stekleničk in dud. Slovenija žal v zakonodajo ni vključila vseh določil kodeksa, manjka pa nam tudi jasna opredelitev kdo je zadolžen za spremljanje izvajanja kodeksa in kam se sporočajo kršitve. Nadomestki materinega mleka, kot je mlečna formula, so tako pogosto kulturna norma, ki je zdravstveni delavci in družine ne prepoznavajo kot umetno prehrano, ki lahko vodi v zdravstvene težave.

Izjemnega pomena je tudi psihološka podpora in čustveni stik z materami, ki so ob dojenju v stiski. Gre za obvezni del uspešnega vzpostavljanja in vzdrževanja dojenja, pri katerem imajo pomembno vlogo predvsem zdravstveni delavci in partnerji, saj so ti najtesneje povezani z materami.

O teh in drugih izzivih dojenja bodo strokovnjaki spregovorili tudi na IX. Mednarodnem simpoziju o dojenju in laktaciji, ki se bo odvil 7. in 8. oktobra v Laškem. Organizirata ga Nacionalni odbor UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja (NOSD), ki letos praznuje 20. obletnico delovanja, in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. NOSD je usmerjen k spodbujanju in vzdrževanju izključnega dojenja prvih šest mesecev otrokovega življenja in nato dojenja ob uvajanju ustrezne dopolnilne prehrane do 2. leta ali po želji še dalj, na območju Slovenije. Izvaja izobraževanja zdravstvenega osebja in izdaja literaturo za strokovno in laično javnost ter je nosilec pobude Novorojencem prijazna porodnišnica (s tem nazivom se ponaša 12 ustanov v Sloveniji) in Dojenju prijazna zdravstvena ustanova (3 ustanove v Sloveniji).