Nasilje Boko Harama v državah, ki mejijo na Čadsko jezero, za sabo pušča otroke brez domov

Nasilje Boko Harama v državah, ki mejijo na Čadsko jezero, za sabo pušča otroke brez domov

Leta nasilja skrajne skupine Boko Haram v državah, ki mejijo na Čadsko jezero, so še poglobila humanitarno krizo, ki je povzročila, da je moralo svoj dom zapustiti 1,4 milijona otrok, vsaj milijon pa jih je še vedno ujetih na težko dostopnih območjih, opozarja UNICEF v pravkar izdanem poročilu.

»Kriza v tej regiji je kriza otrok in bi morala biti postavljena visoko na svetovni agendi o migracijah,« je dejal Manuel Fontaine, UNICEF-ov regionalni direktor za Zahodno in Srednjo Afriko. »Humanitarne potrebe presegajo humanitarno pomoč, posebej sedaj, ko so postala dostopna še nekatera območja v severovzhodni Nigeriji, ki jih doslej ni bilo mogoče doseči.«


Fotografija: Levo: 8-letni Tahar Mohamed iz Čada: »Smo nomadi. Ko nas je napadel Boko Haram, nismo bili v kampu. Z očetom sva jezdila na kamelah, ko sem zagledal ljudi, ki bežijo. Oče mi je rekel, naj zakričim, če opazim nevarnost. Prvo noč sem spal na drevesu. Bil sem zelo prestrašen.« Desno: čevlji 8-letnega Taharja. Avtor: UNICEF/Vincent Tremeau 

Poročilo Children on the Move, Children left Behind (Otroci na begu, zapuščeni otroci), ki ga je UNICEF izdal v pričakovanju vrha ZN o beguncih in migrantih, napovedanega za 19. september, podaja sliko uničujočih posledic nasilja Boko Harama na otroke v Nigeriji, Kamerunu, Čadu in Nigru. 

Poročilo med drugim ugotavlja:

  • 2,6 milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Dodatnih 2,2 milijona ljudi živi v strahu, da bi ostali ujeti na območjih, ki jih nadzoruje Boko Haram. Nujno potrebujejo humanitarno pomoč.
  • Po ocenah je bilo v tem letu v omenjenih državah v samomorilskih napadih uporabljenih 38 otrok. Od leta 2014 je bilo na tem območju skupaj v samomorilskih napadih uporabljenih 86 otrok.
  • Po ocenah bo letos 475.000 otrok v regiji trpelo za posledicami hude podhranjenosti; na začetku letošnjega leta je bilo na tem območju podhranjenih 175.000 otrok.
  • Po ocenah je bilo v severovzhodni Nigeriji 20.000 otrok ločenih od svojih družin.

Poročilo tudi ugotavlja, da večina ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove (več kot 8 od 10 posameznikov) živi pri svojih sorodnikih ali sosedih, kar predstavlja še dodatno breme za skupnosti, ki so med najrevnejšimi na svetu. »Lokalne skupnosti med sabo delijo še tisto malo, kar imajo, da bi pomagale ljudem, ki so izgubili skoraj vse; gre za dobra dela, ki se dogajajo v na tisoče domovih in na celotnem območju,« je dejal Fontaine.


Fotografija: Levo: 8-letni Abdelkarim Saleh iz Čada: »Bil sem v mestu Malam Fatori, ko so napadli naš kamp. 18 ljudi je bilo ubitih. Morali smo bežati čez grmovje, naše kamele so se splašile. Moja družina ni mogla vzeti nobene kamele. Med begom so moji natikači počili in sem moral pot dokončati bos. Še vedno se spominjam, kako vroč je bil pesek.« Desno: 
Čevlji 8-letnega Abdelkarima. Avtor: UNICEF/Vincent Tremeau

UNICEF si s partnerju prizadeva, da bi zagotovil osnovne storitve za otroke in njihove družine na prizadetih območjih. Letos je 170.000 otrok prejelo psihosocialno pomoč, skoraj 100.000 se jih je zdravilo zaradi hude podhranjenosti, več kot 100.000 pa jih je bilo udeleženih v izobraževalnih programih.


Fotografija: Levo: 12-letni Ahmat Ali Makai iz Čada: »Nisem imel časa, da bi vzel svoje čevlje. Vso pot sem moral hoditi bos, po vročem pesku. Po treh dneh hoje, smo prispeli v vas in prodali vse, kar smo imeli s seboj, v zameno za nekaj kuhanega riža.« Desno: Čevlji 12-letnega AhmataAvtor: UNICEF/Vincent Tremeau

UNICEF je do danes prejel le 13 odstotkov od 308 milijonov ameriških dolarjev, ki jih potrebuje za nudenje pomoči družinam, ki jih je prizadelo nasilje Boko Harama v Nigeriji, Nigru, Čadu in Kamerunu. UNICEF zato poziva donatorje, da okrepijo svojo podporo. Nadaljnji viri bodo UNICEF-u in partnerjem omogočili, da okrepijo pomoč – posebej na še do nedavnega nedostopnih območjih, ki jih je nadzorovala skrajna skupina Boko Haram, kjer se kažejo dodatne humanitarne potrebe.

Poročilo je na voljo tukaj.


Fotografija: Levo: 
11-letna Kaltouma iz Čada: »Vso pot sem morala na hrbtu nositi svojega bratca, saj je imel hudo vnetje na nogi in ni mogel hoditi sam. Ko smo prispeli v Čad, je moja mama prodala nekaj svojega imetja, da nam je kupila nove čevlje.« Desno: Čevlji 11-letne Kaltoume. Avtor: UNICEF/Vincent Tremeau

Naslovna fotografija: Levo: 7-letna Fatime Hassan iz Čada: »Bila sem v mestu Malam Fatori, ko je bil naš kamp napaden. Zbudili so me streli. Zavladala je panika. Nisem mogla teči tako hitro, kot moji bratje, a sem jim skušala slediti. Nisem hotela izgubiti svoje družine. Na poti smo našli osla, ki so ga za sabo pustili drugi ljudje na begu. Lahko sem ga jezdila, ker sem bila preveč utrujena, da bi hodila. Najtežje je bilo to, da štiri dni zapored nisem jedla.« Desno: Čevlji 7-letne Fatime. Avtor: UNICEF/Vincent Tremeau