UNICEF: 77 milijonov novorojencev po svetu ni deležnih dojenja v prvi uri po rojstvu

UNICEF: 77 milijonov novorojencev po svetu ni deležnih dojenja v prvi uri po rojstvu

Odlašanje z dojenjem poveča tveganje za smrtnost med novorojenci tudi do 80 odstotkov

Okoli 77 milijonov novorojencev – to je 1 od 2 – ni deležnih dojenja v prvi uri po rojstvu, kar pomeni, da so prikrajšani za osnovna hranila, protitelesa in kožni stik z materjo, ki pomagajo pri zaščiti pred boleznimi in smrtjo, opozarja UNICEF.

»Odlašanje z dojenjem zmanjšuje verjetnost preživetja novorojenčka, manjša zaloge mleka in manjša možnosti, da bi lahko otroka izključno dojili,« opozarja France Bégin, UNICEF-ova Starejša svetovalka za nutricionistiko. »Če bi se vsi dojenčki prvih šest mesecev življenja prehranjevali izključno z materinim mlekom, bi vsako leto rešili 800.000 življenj.«

UNICEF-ovi podatki kažejo, da je bil v zadnjih 15 letih narejen napredek v prizadevanjih, da bi bilo v prvi uri po rojstvu dojenih več novorojencev, a se ta odvija prepočasi. Podsaharska Afrika se na globalni ravni spopada z najvišjo stopnjo smrtnosti otrok, mlajših od 5 let. V vzhodni in južni Afriki se je stopnja zgodnjega dojenja od leta 2000 povečala za le 10 odstotnih točk, v zahodni in centralni Afriki pa ostaja nespremenjena. Celo v južni Aziji, kjer se je stopnja zgodnjega dojenja v 15 letih potrojila (s 16 odstotkov v letu 2000 na 45 odstotkov v letu 2015), je napredek vse prej kot zadovoljiv: 21 milijonov novorojencev je še vedno prepozno dojenih. Dalj časa kot se odlaša z dojenjem, večje je tveganje za smrt v prvih mesecih otrokovega življenja. Odlašanje z dojenjem za 2-23 ur po otrokovem rojstvu za 40 odstotkov poveča tveganje za smrt v prvih 28 dneh življenja. Odlašanje z dojenjem za 24 ur ali več pa za 80 odstotkov poveča tveganje za smrt.

»Materino mleko je otrokovo prvo cepivo: je prva in najboljša zaščita pred boleznimi, ki jo lahko prejme,« je povedala France Bégin. »Novorojenci predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih primerov med otroki, mlajšimi od 5 let, zato lahko dojenje pomeni razliko med življenjem in smrtjo.«

Odlašanje z dojenjem je lahko tudi posledica hranjenja otroka z drugimi tekočinami ali hrano. V mnogih državah je v navadi, da otroka že v treh dneh po rojstvu hranijo z mlečnimi formulami, kravjim mlekom ali sladkano vodo. Skoraj polovico novorojencev hranijo s tovrstnimi tekočinami. Dojenčki, ki poleg materinega mleka prejemajo še nadomestke materinega mleka, so redkeje dojeni, kar materam otežuje uspešen pričetek in nadaljevanje dojenja. 

Na svetovni ravni je samo 43 odstotkov novorojenčkov izključno dojenih. Za dojenčke, ki nikoli niso bili dojeni, obstaja 14-krat večja verjetnost za smrt, v primerjavi s tistimi, ki so izključno dojeni.

Že majhna količina materinega mleka zmanjšuje verjetnost za smrt novorojenčka. Za dojenčke, ki sploh niso dojeni, obstaja 7-krat večja verjetnost za smrt zaradi posledic infekcij, v primerjavi s tistimi, ki so bili v prvih 6 mesecih življenja vsaj občasno dojeni.

V Sloveniji od leta 1996 deluje Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki ga je ustanovil UNICEF Slovenija. Odbor je usmerjen k spodbujanju in vzdrževanju izključnega dojenja prvih šest mesecev otrokovega življenja in nato dojenja ob uvajanju ustrezne dopolnilne prehrane do 2. leta ali po želji še dalj, na celotnem področju Slovenije. NOSD je tudi nosilec pobude Novorojencem prijazna porodnišnica (s tem nazivom se ponaša 12 ustanov v Sloveniji) in Dojenju prijazna zdravstvena ustanova (naziv imajo trenutno 3 ustanove).

Fotografija: Sumi Madhi, prostovoljka na področjih prehrane otrok, nutricionistike in nege med pogovorom z eno od mater v Kudadi v Indiji. Avtor: UNICEF/Vishwanathan