Gvineja: ko lahko izobraževanje pomeni razliko med življenjem in smrtjo

Gvineja: ko lahko izobraževanje pomeni razliko med življenjem in smrtjo

Boštjan Nachbar, Seku Mady Conde in Nejc Oblak so se z ekipo UNICEF-a Slovenija vrnili iz Gvineje, kjer so obiskali šole in prisluhnili zgodbam otrok v državi, ki je med njihovim obiskom razglasila uraden konec epidemije ebole. Rdeča nit potovanja v okviru kampanje #EmergencyLessons je bilo izobraževanje, ki je za otroke v kriznih razmerah tako pomembno kot hrana in zdravila.

Epidemija ebole (hemoragične mrzlice) je v Gvineji za sabo pustila več kot 2.500 mrtvih, od tega 519 otrok, vseh ugotovljenih primerov ebole med prebivalci pa je bilo več kot 3.800. Zaradi ebole je 6.220 otrok izgubilo enega ali oba starša oz. skrbnika. Ekipa UNICEF-a Slovenija je skupaj s podporniki kampanje #EmergencyLessons – Boštjanom Nachbarjem, Sekujem Madyjem Condejem in Nejcem Oblakom obiskala Pamelap, Forecariah (kjer so zabeležili kar tri četrtine vseh primerov ebole v zadnjem izbruhu te bolezni) Conakry in Bokariah ter si na terenu ogledala programe pomoči, ki sta jih omogočila EU in UNICEF.


Nejc Oblak je zapel in zaigral na kitaro z učenci v Pamelapu. Šolo obiskuje več kot 300 otrok.

Med epidemijo ebole pogumno odprli šolska vrata

Ekipa UNICEF-a Slovenija je obiskala osnovno šolo v obmejnem kraju Pamelap, v kateri se izobražuje več kot 300 otrok iz Gvineje in sosednje Sierre Leone. Med epidemijo ebole so šolo pogumno odprli, vendar zaradi učinkovitih preventivnih ukrepov – katerih izvajanje sta spodbujala in omogočila tudi EU in UNICEF – med učenci niso zabeležili niti ene okužbe s to smrtonosno boleznijo.


Pred vstopom v šolo je obvezno merjenje telesne temperature. Na fotografiji Boštjan Nachbar med postopkom.

Pred vstopom v šolo je ekipa morala najprej prestati obvezen test merjenja telesne temperature. Primere vročine tukaj jemljejo še posebej resno, saj bi lahko pomenila kolero, malarijo, ebolo … in so obvezni ne le v šolah, temveč tudi pred vstopom v druge javno dostopne prostore, kot so restavracije in hoteli. Pomemben preventivni ukrep v šoli je tudi umivanje rok, ki se je med epidemijo izkazal za enega najpomembnejših za preprečevanje širjenja virusa. Z informacijami, ki so jih iz šol prinašali otroci, pa so si številne družine in skupnosti lahko ustvarile boljšo predstavo o bolezni in se znale nanjo tudi bolje odzvati.


12-letna učenka je Nejcu Oblaku razkazala šolo, nato pa še, kako se pravilno umije roke - eden od najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje okužb z ebolo.

Otroci, ki so jih obiskali, so preživeli travmatično izkušnjo izgube svojih bližnjih zaradi ebole. Sto tisoče mladih iz Gvineje, Sierre Leone in Liberije je zaradi hemoragične mrzlice izgubilo skoraj dve leti normalnega šolanja, več sto jih je izgubilo starše, stare starše, prijatelje, sosede. Ekipa je obiskala dom 12-letnega Almamyja, ki je zaradi ebole izgubil mamo, babico in dve teti. Zdaj zanj skrbita oče in starejši brat.


Boštjan Nachbar in 12-letni Almamy, ki je zaradi ebole izgubil mamo, babico in dve teti.

»Tukajšnji šolarji so neverjetno pogumni. Ob vseh težavah jih je prizadela še ebola, izguba staršev … Presenetljivo je, da si želijo ostati v šoli, imajo prijatelje. Pričakoval sem več žalosti, obupa. Pa tega ni videti,« je ob obisku povedal Seku Mady Conde. Šola namreč poleg zaščite otrokom v kriznih razmerah nudi tudi psihosocialno oporo, prijatelje in upanje v boljšo prihodnost. Pomemben pa je tudi občutek normalnosti in rutine, ki otrokom pomaga, da se lažje in hitreje soočijo s težavami. 


Seku Mady Conde ponovno v šolskih klopeh.

Boštjan Nachbar
je med obiskom izkoristil povezovalno-terapevtsko moč športa in v šoli organiziral tekmovanje v metanju na koš. »Prenašanje znanja mlajšim generacijam je občutek, ki te napolni s posebno energijo. Počaščen sem bil, da so me šolarji tako lepo sprejeli in sem lahko igral z njimi. Ti otroci nimajo veliko, vendar znajo najti zadovoljstvo v drobnih stvareh. To je za vse nas pomembna življenjska lekcija,« je povedal Nachbar.


Boštjan Nachbar je v šoli v Pamelapu organiziral tekmovanje v metu na koš.

Prek radia osveščali o eboli in izobraževali otroke, ki so zapustili šolske klopi

Ob pomoči UNICEF-a so lani v Gvineji vzpostavili radijske postaje v lokalnem jeziku, ki so s programom skrbele za ozaveščenost ljudi o preventivi in zajezitvi ebole. Tudi sicer je radio za tukajšnje ljudi najpomembnejše sredstvo informiranja. Radijski valovi so pomagali preseči strah, nezaupanje in celo sovražnosti do reševalnih ekip. Ti programi so posredovali tudi učno snov milijonom otrok, ki so zapustili šolske klopi, da so lahko nadaljevali z izobraževanjem in niso ogrozili priložnosti za svoj razvoj v prihodnosti. Poleg radijskih postaj so bili pomemben vir informacij tudi TV-šotori, nekakšne vrste vaški kino, ki so jih postavili v odročne kraje, s pomočjo katerih jim je ljudi uspelo zadržati v vasi med karantenami.

Jeseni bodo zgodbe iz Gvineje ponesli v šole po Sloveniji

Z obiskom Gvineje kampanje #EmergencyLessons, ki ozavešča o pomembnosti izobraževanja v kriznih žariščih, še zdaleč ni konec. Jeseni bo ambasador mladih pri kampanji, Nejc Oblak, obiskal šole v Sloveniji in skupaj z učenci obudil zgodbe gvinejskih otrok: »Gre za zgodbe o pogumu in optimizmu, ki jih povezuje šola. Marsikomu se zdi izobraževanje samoumevno, otrokom v kriznih žariščih pa predstavlja upanje v boljšo prihodnost.«

»Gvinejo zapuščam z optimizmom in s spomini na nasmejane otroške obraze. Verjamem, da se državi, vsaj kar se ebole tiče, obetajo boljši časi. Počaščen sem, da sem lahko spoznal ljudi, ki s svojo predanostjo vsak dan pomagajo na terenu - to so pravi heroji,« je povedal Nachbar.

Več o kampanji #EmergencyLessons.