Vsak dan so napadene ali zasežene štiri šole ali bolnišnice

Vsak dan so napadene ali zasežene štiri šole ali bolnišnice

V povprečju oborožene sile oz. skupine vsak dan napadejo ali zasežejo štiri šole ali bolnišnice, razkrivajo UNICEF-ove analize. Pred Svetovnim humanitarnim vrhom UNICEF poziva k zaščiti šol in bolnišnic.

Ugotovitve, povzete iz najnovejšega Poročila Generalnega sekretariata ZN o otrocih in oboroženih spopadih, so bile javnosti predstavljene v luči nedavnih napadov na izobraževalne in zdravstvene ustanove in delavce; med njimi so bombardiranja šol v Jemnu in napad na bolnišnico v Alepu v Siriji, kjer je bilo 27. aprila ubitih najmanj 50 ljudi, vključno z enim od zadnjih pediatrov na tem območju.

»Otroci umirajo, so ranjeni ali trajno poškodovani na območjih, kjer bi morali biti zaščiteni in bi se morali počutiti varne,« opozarja Afshan Khan, UNICEF-ova direktorica programov nujne pomoči. 

»Napadi na šole in bolnišnice v času konfliktov so zaskrbljujoč in sramoten trend. Namerni in neposredni napadi na te objekte ter na zdravstvene delavce in učitelje, so lahko vojni zločini. Vlade in drugi akterji morajo nujno zaščititi šole in bolnišnice, s spoštovanjem določb mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, države pa morajo podpisati Deklaracijo o varnih šolah.«[i]



Napadi na šole in bolnišnice so ena od šestih hudih kršitev pravic otrok, identificiranih in obravnavanih s strani Varnostnega sveta Združenih narodov. V zadnjem Poročilu Generalnega sekretariata ZN o otrocih in oboroženih spopadih je dokumentiranih več kot 1500 primerov napadov ali vojaške uporabe šol in bolnišnic v letu 2014, med drugim:

  • V Afganistanu je bilo napadenih 163 šol in 38 zdravstvenih ustanov. 
  • V Siriji je bilo zabeleženih 60 napadov na izobraževalne ustanove, 9 primerov rabe šol v vojaške namene in 28 napadov na zdravstvene ustanove. 
  • V Jemnu je bilo 92 šol uporabljenih v vojaške namene s strani oboroženih sil in skupin.
  • V Južnem Sudanu je bilo zabeleženih 7 primerov napadov na šole in 60 primerov rabe šole v vojaške namene.
  • V Palestini je bilo skupaj poškodovanih ali uničenih 543 izobraževalnih ustanov, zabeleženi so bili 3 napadi na izraelske šole.
  • V severovzhodni Nigeriji je bilo po podatkih izobraževalnih organov med leti 2012 in 2014 poškodovanih in uničenih skupaj 338 šol.

V preteklem letu je nadzorni sistem ZN zabeležil tudi dvakratne ali trikratne napade na zdravstvene ustanove, ki so se zgodili zaporedoma in v zelo kratkem času; v njih so bili poškodovani tako civilisti kot tisti, ki so na kraju prvi nudili pomoč.

Poleg napadov na zgradbe puščajo konflikti tudi druge daljnosežne posledice na izobraževanju in zdravstvenem varstvu otrok. V Siriji, na primer, nujno zdravstveno pomoč za civilno prebivalstvo na prizadetih območjih poleg napadov na bolnišnice slabijo tudi odvzemanje medicinske in kirurške opreme iz konvojev pomoči, omejitve glede medicinske evakuacije za hiter transport težko poškodovanih ali ranjenih oseb v bolnišnico in napadi na medicinsko osebje.

»V državah, kjer vladajo grozljive razmere, kot npr. v Nigeriji in Južnem Sudanu, so otroci žrtve ugrabitev ali posilstev ali pa jih rekrutirajo v oborožene sile, kjer jih uporabijo kot otroke vojake,« opozarja Afshan Khan.

Prvi Svetovni humanitarni vrh bo potekal v Istanbulu 23. in 24. maja. Svetovni voditelji bodo razpravljali o tem, kako se učinkoviteje odzivati na humanitarne krize in kako se bolje pripraviti  na spopadanje z izzivi v prihodnosti.

Fotografiji:

Otroci v učilnici v Alepu v Siriji, 12. aprila letos. V soseski šole je nastanjenih 20.000 ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. Več kot tri tisoč družin je zaradi nasilja v vzhodnem Alepu začasna zatočišča poiskalo v nedokončanih zgradbah v soseski Hamdanieh. Zaradi vojne in selitev številni otroci že več kot 2 leti ne obiskujejo pouka. Avtor: UNICEF/Al-Issa

8. januarja letos je bila v napadih poškodovana osnovna šola v soseski Hujjaira v Damasku. Čeprav so razmere v Hujjairi trenutno mirnejše, se učenci ne morejo vrniti v poškodovano šolo. V Siriji je ena od štirih šol poškodovana, zasežena v vojaške namene ali uporabljena za namestitev družin, ki so morale zapustiti svoje domove. Po ocenah več kot dva milijona otrok ne obiskuje pouka. Avtor: UNICEF/Abdulaziz


[i] Deklaracija o varnih šolah, ki je bila pripravljena v okviru pogovorov med državami pod vodstvom Norveške in Argentine v Ženevi v prvi polovici lanskega leta, državam daje priložnost, da izrazijo širšo politično podporo zaščiti in nadaljevanju izobraževanja na območjih, kjer se odvijajo oboroženi konflikti. Je orodje, s katerim se lahko države zavežejo k implementaciji Smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo na območjih, kjer se odvijajo oboroženi konflikti. Deklaracijo je bilo mogoče prvič podpreti v okviru Konference o varnih šolah v Oslu, ki jo je organiziralo norveško ministrstvo za zunanje zadeve 29. maja 2015. Prva skupina 37 držav je deklaracijo podpisala že isti dan, število držav podpisnic pa raste.

Države podpisnice Deklaracije o varnih šolah (podatki do 27. aprila 2016):
Afganistan, Argentina, Avstrija, Brazilija, Bolgarija, Centralnoafriška Republika, Čad, Čile, Kostarika, Slonokoščena obala, Češka, Ekvador, Finska, Gruzija, Grčija, Honduras, Islandija, Irska, Italija, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Libanon, Liberija, Lihtenštajn, Luksemburg, Madagaskar, Malezija, Črna gora, Mozambik, Nizozemska, Nova Zelandija, Niger, Nigerija, Norveška, Palestina, Panama, Paragvaj, Poljska, Portugalska, Katar, Sierra Leone, Slovenija, Somalija, Južnoafriška republika, Južni Sudan, Španija, Sudan, Švedska, Švica, Urugvaj, Zambija.