Zakoni, ki bi zaščitili dojenje, so v večini držav nezadostni

Zakoni, ki bi zaščitili dojenje, so v večini držav nezadostni

Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEF-a in IBFAN-a govori o stanju na področju nacionalne zakonodaje za zaščito in promocijo dojenja v 194 državah po vsem svetu.

Od 194 držav, analiziranih v poročilu, jih je 135 sprejelo vsaj neko obliko pravne ureditve, ki se navezuje na Mednarodni kodeks za trženje nadomestkov materinega mleka (Kodeks) in kasnejših relevantnih resolucij, ki jih je sprejela generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije. V letu 2011, ko je bila opravljena zadnja raziskava, je bilo takih držav 103. Vendar ima le 39 držav (37 držav v letu 2011) zakone, ki vsebujejo vsa določila Kodeksa.

WHO in UNICEF priporočata, da so dojenčki prvih šest mesecev hranjeni izključno z materinim mlekom, po tem pa se ob dopolnilni hrani dojenje nadaljuje do 2. leta starosti ali dlje. V tem kontekstu so se države članice WHO zavezale k povečanju stopnje izključnega dojenja v prvih 6 mesecih otrokovega življenja za vsaj 50 % do leta 2025, kar je tudi eden od svetovnih prehranskih ciljev.

Kodeks poziva države, da zaščitijo dojenje s prenehanjem neprimerne promocije nadomestkov materinega mleka (mlečne formule, kašice, čaji in drugi dodatki), stekleničk in dud. Prizadeva si tudi k zagotavljanju varnosti nadomestkov materinega mleka, v primerih, ko je njihova uporaba nujno potrebna. Prepoveduje vse oblike promocije nadomestkov - vključno z oglaševanjem, darili za zdravstvene delavce in razdeljevanjem brezplačnih vzorcev. Poleg tega določa, da napisi na embalaži ne smejo vsebovati prehranskih in zdravstvenih trditev ali slik, ki idealizirajo mlečne formule za dojenčke. Vsebovati morajo jasna navodila o načinih uporabe izdelka, opozorilo, da je dojenje najbolj primerno za hranjenje otrok ter tveganja ob nadomestitvi dojenja.

»Spodbudno je, da vse več držav sprejema zakone za zaščito in promocijo dojenja, še vedno pa obstaja vse preveč področij, kjer so matere preplavljene z nepravilnimi in pristranskimi informacijami prek oglaševanja in neutemeljenih zdravstvenih trditev. To lahko izkrivlja percepcijo staršev in ogroža njihovo zaupanje v dojenje, kar pomeni, da vse preveč otrok zamuja številne prednosti dojenja,« pravi dr. Francesco Branca, direktor oddelka WHO za prehrano za zdravje in razvoj.

Nadomestki materinega mleka predstavljajo velik posel; na svetovni ravni njihova letna prodaja dosega skoraj 45 milijard dolarjev. Do leta 2019 bi se prodaja utegnila povečati na 70 milijard dolarjev. »Industrija nadomestkov materinega mleka je močna in raste, zato je boj za povečanje stopnje izključnega dojenja po svetu težak, a vreden vsakršnih naporov,« pravi Werner Schultink, UNICEF-ov predstavnik za prehrano. »Matere si zaslužijo prave informacije, saj lahko le tako zavarujejo zdravje in dobro počutje otrok. Pametna promocija ne bi smela prikrivati dejstva, da na svetu ne obstaja nadomestilo, ki je enakovredno materinemu mleku.«

Poročilo kaže, da gospodarsko bolj razvite države zaostajajo za državami v razvoju. Delež držav s celovito zakonodajo v skladu s Kodeksom je najvišji v WHO regiji v jugovzhodni Aziji (36 % - 4 od 11 držav), sledijo jim afriška WHO regija (30 % - 14 od 47 držav) in vzhodnomediteranska WHO regija (29 % - 6 od 21 držav). Regija WHO, ki pokriva obe Ameriki (23 % - 8 od 35 držav); zahodnopacifiška regija (15 % - 4 od 27 držav); in evropska regija (6% - 3 od 53 držav) imajo nižje deleže države s celovito zakonodajo.

Med državami po svetu, ki v zakonodaji obravnavajo promocijo nadomestkov materinega mleka:

  • Več kot polovica držav zadostno prepoveduje oglaševanje in promocijo nadomestkov materinega mleka
  • Manj kot polovica prepoveduje dobavo brezplačnih ali poceni nadomestkov za materino mleko zdravstvenim institucijam
  • Nekaj več kot polovica prepoveduje darila zdravstvenim delavcem in članom njihovih družin
  • Obseg proizvodov, za katere velja zakonodaja, ostaja omejen. Mnoge države v zakonih opredeljujejo začetne in nadaljevalne formule, le tretjina pa izrecno navaja tudi izdelke, ki so namenjeni otrokom, starim eno leto in več
  • Manj kot polovica držav prepoveduje prehranske in zdravstvene trditve na določenih izdelkih

Pri pripravi poročila sta WHO in UNICEF tesno sodelovala z IBFAN, ki je s svojim Mednarodnim dokumentacijskim centrom za kodeks (ICDC) prevzela vodilno vlogo na tem področju. Rezultati poročila so v skladu z ugotovitvami letošnjega ICDC-jevega poročila Stanje Kodeksa. »IBFAN si prizadeva, da bi poročilo spodbudilo države k izboljšanju in okrepitvi obstoječe zakonodaje; da bo dojenje imelo več možnosti za reševanje življenj otrok,« pravi Annelies Allain, direktorica IBFAN-ovega ICDC-ja. »Zakonodaja mora iti v korak s časom z novimi marketinškimi strategijami in to poročilo bo odločevalcem pomagalo na tej poti.«

Poročilo »Promocija nadomestkov materinega mleka: Mednarodna implementacija Mednarodnega Kodeksa – statusno poročilo za 2016« vsebuje tabele, ki prikazujejo posamezne države in ukrepe Kodeksa, ki so jih te sprejele v zakonodajo. Vsebuje tudi primere dobrih praks držav, ki so v zadnjih letih okrepile zakone ali sisteme nadzora v skladu s Kodeksom; med njimi so Armenija, Bocvana, Indija in Vietnam.

Ključen je nadzor

Nadzor je bistven za ugotavljanje kršitev in poročanje o le-teh ustreznim organom, ki lahko tako učinkoviteje posredujejo in prekinejo tovrstne dejavnosti. Vendar le 32 držav poroča o nadzornih mehanizmih, pri čemer jih je le nekaj polno funkcionalnih. Med državami s formalnim mehanizmom spremljanja jih manj kot polovica objavlja rezultate in le šest držav za spremljanje in posredovanje namenja del proračunskih sredstev.

WHO in UNICEF sta pred kratkim vzpostavila Globalno mrežo za spremljanje in podporo izvajanju Kodeksa (NetCode), ki bo pomagala krepiti zmogljivosti držav in civilne družbe za spremljanje in učinkovitejše izvajanje zakonov, ki vsebujejo Kodeks. V mreži so ključne nevladne organizacije, med drugim tudi IBFAN, Helen Keller International in Save the Children, akademski centri in izbrane države.

Zakaj dojiti?

V svetovnem merilu skoraj dva od treh dojenčkov nista izključno dojena priporočenih prvih 6 mesecev starosti – gre za stopnjo, ki se ni uspela izboljšati že zadnji dve desetletji. Materino mleko je idealna hrana za dojenčke. Je varno, čisto in vsebuje protitelesa, ki pomagajo ščititi pred številnimi otroškimi boleznimi. Dojeni otroci dosegajo boljše rezultate na inteligenčnih testih, manj verjetno je, da bodo prekomerno težki ali debeli, kasneje v življenju so manj  nagnjeni k sladkorni bolezni. Ženske, ki dojijo, imajo manjše tveganje za nastanek raka dojke in raka jajčnikov/ovarijev.

Neustrezno trženje nadomestkov materinega mleka še naprej spodkopava prizadevanja za povečanje stopnje dojenja in po vsem svetu.

Nove analize so pokazale, da lahko povečanje dojenja na skoraj univerzalni ravni vsako leto reši življenja več kot 820 tisoč otrok, mlajših od 5 let, ter 20 tisoč žensk. Povečanje dojenja bi lahko prispevalo tudi k svetovnemu gospodarstvu v višini 300 milijard ameriških dolarjev letno, kar bi temeljilo na izboljšanju kognitivnih sposobnosti, če bi vsakega otroka dojili vsaj prvih 6 mesecev starosti, in pričakovane višine njihovih plač kasneje v življenju. Povečanje deleža dojenja bi tudi bistveno zmanjšalo stroške družin in vlad za zdravljenje otroških bolezni kot so pljučnica, diareja in astma.