Slovenija: Neenakost v blaginji otrok se je povečala

Slovenija: Neenakost v blaginji otrok se je povečala

Najnovejše UNICEF-ovo poročilo razkriva neenakosti v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah. Slovenija se je najslabše odrezala na področju porazdelitve dohodka, saj imajo najrevnejši otroci od povprečja za skoraj 50 % manj razpoložljivih dohodkov – gre za 6,6 odstotnih točk slabši rezultat v primerjavi z letom 2008. Velik napredek pa smo pri nas naredili pri zmanjšanju vrzeli na področju uživanja sladkorja in sladkih pijač, in sicer za kar 19,4 %.

UNICEF-ov raziskovalni center Innocenti je danes predstavil poročilo z naslovom »Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah«, kamor je vključena tudi Slovenija. V raziskavo je zajetih 41 držav Evropske unije in OECD, razvrščene pa so glede na vrzel med blaginjo otrok na dnu in tistimi v sredini porazdelitve. Vrzeli oz. razlike govorijo o tem, v kolikšni meri otroci na dnu zaostajajo za povprečnim otrokom v posamezni državi. Poročilo države razvršča glede na te vrzeli na štirih ključnih področjih blaginje: porazdelitev dohodka, izobraževanje, zdravje in zadovoljstvo z življenjem.

Danska je na vrhu sumarne lestvice, z najnižjo neenakostjo med otroki, Izrael in Turčija pa sta pristali na dnu, z najvišjo neenakostjo med otroki. Slovenija se uvršča na 9. mesto sumarne lestvice med 35 državami EU/OECD, takoj za Estonijo in pred Latvijo.

Porazdelitev dohodka

V polovici držav, ki jih zajema poročilo, več kot 10 % otrok živi v gospodinjstvih z manj kot 50 % povprečnega dohodka – gre torej za najbolj prikrajšane otroke - v tretjini držav (tudi v Sloveniji) pa se je vrzel v dohodku med leti 2008 in 2013 občutno povečala. Na lestvici neenakosti na področju dohodka je Slovenija na 19. mestu med 41 državami EU/OECD.

Leta 2014 je bila stopnja tveganja revščine med otroki v Sloveniji 14,8 %. Dohodek gospodinjstva otroka na 10. percentilu (segment, ki je revnejši od 90 % otrok) je za kar 47,29 % nižji kot dohodek gospodinjstva otroka v sredini dohodkovne porazdelitve. Najrevnejši otroci pri nas imajo torej v primerjavi s povprečjem za skoraj 50 % manj razpoložljivih dohodkov.

Slovenija se je na tem področju uvrstila med sedmerico najslabših držav, ki so beležile porast neenakosti dohodka (med leti 2008 in 2013) za vsaj 5 odstotnih točk (Grčija, Italija, Španija, Portugalska, Madžarska, Slovaška in Slovenija; slednja za 6,6 odstotne točke). V teh državah je padel tako dohodek otroka na mediani kot tudi dohodek otroka na 10. percentilu, ki pa je padel še hitreje, s čimer se je vrzel povečala in so najrevnejši otroci pospešeno padli še globlje. Da so socialni transferji v teh primerih pomembni, kaže podatek, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji pred transferji znašala 63 %, po njih pa 47,3 %.

V Sloveniji je skoraj polovica najbolj prikrajšanih otrok tudi materialno prikrajšanih, saj si ne morejo privoščiti tri ali več od devetih osnovnih dobrin, ki so razumljene kot pomembne za normalno življenje: 1) soočenje z nepredvidenimi stroški, 2) enotedenske počitnice izven doma, 3) ogniti se zamudam pri plačilu najemnine, stanovanjskega kredita oz. obratovalnih stroškov, 4) proteinski oz. mesni obrok vsak drugi dan, 5) primerno ogrevati stanovanje, 6) imeti pralni stroj, 7) barvno TV, 8) telefon, 9) osebni avto. V vseh EU državah so otroci, ki so na dnu dohodkovne lestvice, tudi bolj verjetno materialno prikrajšani.

Izobrazba

Podatki za Slovenijo, ki na lestvici neenakosti na področju izobraževanja zaseda 11. mesto med 37 državami, se ne razlikujejo od povprečja OECD. V letu 2012 v Sloveniji skoraj 10 % 15-letnikov ni doseglo zadovoljivega nivoja znanja pri vseh treh predmetih (bralne zmožnosti, matematika, znanost). To predstavlja poslabšanje rezultata za 2 odstotni točki od leta 2006. Podobno kot v Franciji, na Madžarskem, v Italiji in na Novi Zelandiji so bila dekleta v  Sloveniji boljša v primerjavi s fanti.

Zdravje

Na lestvici neenakosti na področju zdravja je Slovenija na 16. mestu med 35 državami EU/OECD, in sicer z rezultatom 28,29 % neenakosti, saj otroci na dnu lestvice za tretjino bolj pogosto poročajo o simptomih slabega počutja. Relativna vrzel v psihosomatskem zdravju med adolescenti na dnu in tistimi v mediani se je med leti 2002 in 2014 povečala za 6 odstotnih točk. Beležimo zmanjšano neenakost na področju fizične aktivnosti in nezdravega prehranjevanja (pri uživanju sadja in zelenjave), Slovenija pa je naredila tudi velik korak pri zmanjšanju vrzeli na področju uživanja sladkorja in sladkanih pijač, in sicer za kar 19,4 %, kar je 2. največje zmanjšanje vrzeli neenakosti na tem segmentu med EU/OECD državami.

V obdobju 2013/2014 je 18,7 % adolescentov v Sloveniji dnevno poročalo o enem ali več zdravstvenih simptomih (glavobol, bolečine v trebuhu, občutek otožnosti/apatičnosti, občutek razdraženosti in vzkipljivosti, občutek nervoze, težave z nespečnostjo, občutek vrtoglavice). Na tem področju obstaja občutna vrzel med spoloma: podobno kot na Danskem, v Grčiji in Luksemburgu, dekleta v Sloveniji večkrat poročajo o psihosomatskih simptomih, in sicer za kar 15 odstotnih točk. 

Zadovoljstvo z življenjem

Ocena zadovoljstva z življenjem temelji na podlagi samoocen otrok na lestvici od 0 (najhujše možno življenje zame) do 10 (najboljše možno življenje zame). V povprečju otroci v OECD ocenjujejo svoje življenje z oceno 8, otroci na dnu pa imajo med 2,5 in 3 točke slabšo oceno. Na lestvici neenakosti na področju zadovoljstva z življenjem je Slovenija na 12. mestu med 35 državami EU/OECD.

Tudi v Sloveniji imajo otroci, ki imajo najnižje zadovoljstvo z življenjem, za tretjino slabši rezultat od povprečja. V vsaki državi, tudi pri nas, deklice, stare med 13 in 15 let, v primerjavi z dečki poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem. Podatki kažejo tudi, da so otroci in družine z nizkim družbenoekonomskim statusom v Sloveniji za 8 odstotnih točk bolj nagnjeni k nižjemu zadovoljstvu z življenjem. 

Druge pomembne ugotovitve poročila

  • Dve od najbogatejših držav na svetu, Japonska in ZDA, sta v spodnji tretjini lestvice neenakosti v dohodkih. V obeh državah dohodek otroka na dnu lestvice znaša približno 40 % dohodka otroka na sredini.
  • Belgija in Francija sta na dnu lestvice neenakosti v izobraževanju.
  • Več kot polovica otrok v Turčiji poroča o enem ali več zdravstvenih simptomih vsak dan.
  • Le Španija in ZDA sta od leta 2002 izboljšali vse štiri indikatorje zdravja (fizična aktivnost, zdrava prehrana, nezdravo prehranjevanje, samoocena zdravja).
  • Med 10 državami jih kar 7 kaže nižje zadovoljstvo z življenjem pri otrocih migrantih.
  • V 19 vključenih državah imajo najrevnejši otroci manj kot polovico dohodkov povprečnega otroka v državi. V Grčiji, Italiji, na Portugalskem in v Španiji, pa tudi v Izraelu, na Japonskem in v Mehiki, razlika med dohodki najrevnejših in povprečnih otrok presega 60 %. To pomeni, da imajo najrevnejši otroci manj kot 40 % dohodkov povprečnega otroka v državi.
  • V državah OECD najbolj prikrajšani otroci na področju bralnih zmožnosti zaostajajo 3 leta za povprečnimi otroci. V Bolgariji, Čilu, Mehiki in Romuniji se približno 25 % 15-letnikov spopada s pomanjkanjem znanja in veščin pri reševanju nalog, ki zahtevajo osnovne bralne zmožnosti, računanje in znanje s področja znanosti. Gre za zaskrbljujoče visok odstotek otrok. 

 

Poročilo podaja naslednja priporočila oblikovalcem politik, ki lahko pripomorejo h krepitvi blaginje otrok:

  • Zaščita dohodkov gospodinjstev, v katerih živijo najrevnejši otroci. 
  • Izboljšanje dosežkov na področju izobraževanja manj uspešnih učencev.
  • Spodbujanje in promocija zdravega načina življenja za vse otroke. 
  • Subjektivno oceno dobrega počutja otrok je potrebno jemati resno. 
  • Pravičnost je potrebno postaviti v središče politik, ki obravnavajo otroke in si prizadevajo delovati v dobrobit otrok.

»Poročilo je jasen opomnik, da dobro počutje otrok v katerikoli državi ni le rezultat posameznih okoliščin ali ravni gospodarskega razvoja, temveč političnih odločitev,« opozarja dr. Sarah Cook, direktorica UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. »S poglabljanjem razumevanja dolgoročnega vpliva na neenakost postaja vse bolj jasno, da morajo vlade dati prednost izboljšanju blaginje vseh otrok ter jim zagotoviti priložnosti za dosego njihovega potenciala.«

Manjšanje neenakosti je v korist vsem otrokom

Nobena država ne omogoča enakih izhodišč za življenje za vse otroke. A dejstvo, da so v nekaterih državah vrzeli v blaginji otrok med tistimi na dnu in tistimi v sredini porazdelitve manjše kot v drugih, kaže, da je se je moč izogniti veliki neenakosti v blaginji otrok.

Poročilo kaže, da manjšanje neenakosti praviloma koristi vsem otrokom. Države z manjšimi razlikami v blaginji otrok poročajo, da v njih:

  • manj otrok živi v revščini,
  • manj otrok je pod ravnijo na področju pismenosti, računanja in znanosti,
  • manj otrok poroča o slabem zdravju na dnevni ravni,
  • manj otrok poroča o zelo nizki stopnji zadovoljstva z življenjem.

 

###

Viri podatkov
  • Izračuni neenakosti na področju dohodka med otroki temeljijo na podatkih Evropske unije, in sicer iz statistike dohodkov in življenjskih pogojev Income and Living Conditions (EU-SILC) iz leta 2013, ki vključuje države EU in Islandijo, Norveško in Švico.
  • Za preostalih 9 držav, vključenih v analizo, podatki o dohodkih izhajajo iz nacionalno reprezentativnih raziskav o prihodku gospodinjstev.
  • Analiza neenakosti na področju izobraževanja temelji na OECD-jevem programu mednarodnega ocenjevanja učencev Programme of International Students’ Assessment (PISA) v letih 2006, 2009 in 2012.
  • Podatki o zdravju in zadovoljstvu z življenjem temeljijo na raziskavi o zdravstvenem vedenju šolarjev Health Behaviour in School-aged Children (HBSC) v obdobju 2013/2014. Podrobni opisi virov podatkov so v poročilu Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah na strani 44.

###

Poročilo »Pravičnost za otroke: Neenakost v blaginji otrok v gospodarsko razvitih državah« si lahko preberete tukaj.