El Niño ne popušča: vse več podhranjenih

El Niño ne popušča: vse več podhranjenih

Skoraj en milijon otrok v vzhodni in južni Afriki zaradi hude podhranjenosti potrebuje zdravstveno pomoč. Dve leti neenakomernih deževnih in sušnih obdobij skupaj z vremenskim pojavom El Niñom močno ogrožajo življenja najranljivejših otrok.

Več milijonom otrok grozijo pomanjkanje hrane in vode ter bolezni. Razmere, ki jih poslabšuje še rast cen hrane, silijo družine k drastičnim ukrepom kot so izpuščanje obrokov in prodaja premoženja.

»Vremenski pojav El Niño bo oslabel, njegovo ceno pa bodo otroci – med njimi mnogi že sedaj živijo iz rok v usta - plačevali še naslednjih nekaj let,« opozarja Leila Gharagozloo-Pakkala, UNICEF-ova regijska direktorica za vzhodno in južno Afriko. »Vlade na katastrofo odgovarjajo z viri, ki so jim na voljo, a vendarle gre za situacijo brez primere. Preživetje otrok je odvisno od čim prejšnjega ukrepanja.«

Lesoto, Zimbabve in večina provinc v Južni Afriki so zaradi naraščajočega pomanjkanja virov preživetja razglasili naravno katastrofo. V Etiopiji bo število ljudi, ki potrebujejo pomoč v hrani do konca leta 2016 predvidoma naraslo iz 10 na 18 milijonov. 

Glede na najnovejše informacije o vplivu El Niña na otroke v regiji UNICEF opažanja naslednje: 
  • V Etiopiji zaradi dveh sezon brez dežja skoraj 6 milijonov otrok potrebuje pomoč v hrani. Otroci v vse večji meri izostajajo od pouka, saj morajo v iskanju vode prehoditi vse daljše razdalje.
  • V Somaliji sta bili več kot dveh tretjini tistih, ki potrebujejo nujno pomoč, primorani zapustiti svoje domove.
  • V Keniji močno deževje in poplave - posledice El Niña - še pospešujejo izbruhe kolere. 
  • V Lesotu je ogrožena kar četrtina prebivalstva. To še slabša razmere v državi, v kateri je 34 % otrok sirot, 57 % ljudi živi pod pragom revščine, skoraj 1 od 4 odraslih pa ima HIV/Aids.
  • V Zimbabveju se 2,8 milijona ljudi spopada s pomanjkanjem hrane. Zaradi suše imajo redke delujoče vodne vrtine nižje vodostaje, kar še zaostruje tveganja za razvoj bolezni, ki se prenašajo prek vode, še posebej driske in kolere.
  • Malavi se sooča z najhujšo prehransko krizo v zadnjih 9 letih. 2,8 milijonom (več kot 15 % prebivalstva) grozi pomanjkanje hrane, delež ljudi, ki je hudo podhranjenih, pa je v 2 mesecih (od decembra 2015 do januarja 2016) narasel za 100 %.
  • V Angoli približno 1,4 milijona ljudi ogrožajo ekstremni vremenski pogoji, 800 tisoč pa se jih spopada s pomanjkanjem hrane, večinoma v polsušnih provincah na jugu države.

Urad ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) predvideva, da bodo ogrožene države za okrevanje po katastrofalnih posledicah El Niña potrebovale več let, če se agronomski pogoji v regiji ne izboljšajo še v zadnji polovici tega leta.

UNICEF-ova humanitarna pomoč v državah južne Afrike, ki jih ogroža El Niño, je v tem trenutku manj kot 15-odstotno finančno podprta.

UNICEF bo za humanitarno pomoč v državah, ki jih ogroža El Niño potreboval (v ameriških dolarjih):

  • 26 milijonov dolarjev v Angoli
  • 87 milijonov dolarjev v Etiopiji,
  • 3 milijone dolarjev v Lesotu,
  • 11 milijonov dolarjev v Malaviju,
  • 15 milijonov dolarjev v Somaliji,
  • 1 milijon dolarjev v Svaziju in
  • 12 milijonov dolarjev v Zimbabveju.

 

Fotografija: Otroci na poti iz šole v Lesotu, skupaj z ženskama, ki nosita vodo. Lesoto se sooča z najhujšo sušo v zadnjih 35 letih. V iskanju vode morajo ženske in otroci prehoditi vse daljše razdalje. Avtor: UNICEF/Suzanne Beukes.