Svetovni teden dojenja

Svetovni teden dojenja

Dojenje in delo – naj deluje!

Namen svetovnega tedna dojenja, ki ga obeležujemo prvi teden avgusta in poteka v več kot 150 državah sveta, je ozaveščanje družbe o pomenu dojenja. Letošnja tema Dojenje in delo – naj deluje! v ospredje postavlja zagotavljanje podpore ženskam pri združevanju delovnih obveznosti in dojenja. Okrepiti je potrebno delovno zakonodajo, ki podpira dojenje.  

Znano je, da dojenje odločilno prispeva k preživetju in kakovostnemu razvoju novorojenčkov. Materino mleko vsebuje nujno potrebna hranila za rast in razvoj otroka ter zagotavlja zaščito pred okužbami. Dojenje krepi povezanost matere in otroka, njegove prednosti pa trajajo vse življenje. Nedavna študija*, ki jo je objavil Lancet, je razkrila, da novorojenčki, ki so bili dojeni vsaj eno leto, so se kasneje v življenju dlje časa izobraževali, dosegali boljše rezultate na inteligenčnih testih in bili za svoje delo bolje plačani kot tisti, ki so bili dojeni zgolj mesec dni. 

Kljub dokazanim prednostim dojenja je na svetu le 38 odstotkov novorojenčkov izključno dojenih prvih šest mesecev, kar je minimalno priporočeno obdobje. Medtem ko se je dojenje razširilo v vseh svetovnih regijah, pa globalni napredek na tem področju stagnira. 

Svetovna zdravstvena zbornica (World Health Assembly) si je zastavila cilj, skladno s katerim naj bi se stopnja izključnega dojenja otrok, mlajših od šest mesecev, do leta 2025 povečala na 50 odstotkov. Da bi dosegli ta ambiciozen, a hkrati izjemno pomemben cilj, je potrebno odpraviti vse ovire za dojenje. 

Vlade bi morale postaviti dojenje visoko na agendo v nacionalnih razvojnih planih, zagotoviti več sredstev za spodbujanje dojenja in sodelovati z lokalnimi skupnostmi ter družinami pri ozaveščanju o prednostih dojenja. 

Potrebno bo storiti več pri premagovanju ovir, ki milijonom mater onemogočajo, da bi dojile na delovnem mestu, saj delovna zakonodaja ne uresničuje njihove pravice do dojenja. 

Dandanes od 830 milijonov zaposlenih mater na svetu večina ni deležna podporne delovne zakonodaje, ki omogoča združevanje dela in dojenja tudi na delovnem mestu. Ta statistika ne vključuje običajno najrevnejših žensk iz revnejših držav, ki delajo v neformalnem okolju, v sezonskih ali začasnih službah in se soočajo s še večjimi ovirami za nadaljevanje dojenja. To ni le v škodo zaposlenih mater in njihovih otrok, temveč tudi v škodo delodajalcev. 

Zaposlene matere, ki delujejo v dojenju naklonjenem delovnem okolju, izkazujejo večje zadovoljstvo z delovnim mestom in večjo lojalnost. Dojeni otroci redkeje zbolijo, zaradi česar njihove matere manj pogosto izostanejo od dela. Vse to prispeva k višji produktivnosti podjetij in družbe. V zvezi s tem je Svetovna organizacija za delo (ILO)  sprejela tri konvencije, da bi vzpostavila zaščitne ukrepe za nosečnice in matere, vključno s pravico do nadaljnjega dojenja. 67 držav sveta je ratificiralo vsaj eno od omenjenih konvencij za zaščito mater. Več držav bi se moralo pridružiti tovrstnim pobudam in vključiti zaščito mater v nacionalne zakonodaje. 

Vemo, da dojenje izboljšuje življenja milijonov otrok in ima prednosti za družine, lokalne skupnosti in celotne družbe. Naš največji izziv je omogočiti uspešno združevanje dojenja in zaposlitvenih obveznosti mater ter zagotoviti podporno okolje. 


Anthony Lake, izvršni direktor UNICEF-a
Margaret Chan, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije 


*Victora, C. G. et al. “Association between breastfeeding and intelligence, educational attainment, and income at 30 years of age: a prospective birth cohort study from Brazil” Lancet, vol. 3, no. 4, April 2015, pp. e199 - e205.