10 let po cunamiju v JV Aziji

10 let po cunamiju v JV Aziji

Izjava Teda Chaibana, UNICEF-ovega direktorja programov in predstavnika na Šri Lanki leta 2004, ko je JV Azijo prizadel cunami

»Cunami, ki je leta 2004 prizadel JV Azijo, je za vedno spremenil življenja milijonov ljudi po svetu. Številni so ostali brez otrok, bratov, sester in staršev. Izjemna solidarnost je milijone ljudi z vsega sveta združila v eni največjih humanitarnih operacij v zgodovini. 

UNICEF-ove ekipe so na terenu v osmih državah reševale življenja ljudi, zagotavljale nujno pomoč in zaščito otrok le nekaj ur po naravni nesreči in v katastrofalnih razmerah nepredstavljivih razsežnosti.

V desetih letih smo iz te izjemne mednarodne huumanitarne operacije pridobili edinstvene izkušnje, ki bodo za vedno vplivale na zagotavljanje nujne pomoči. V ospredje smo postavili države, ki so jih prizadele naravne katastrofe, kot je bil cunami, da bi na prizadetih območjih zgradili in vzpostavili življenjske storitve bolje kot so bile pred samo katastrofo – protipotresna gradnja šol, vzpostavitev varnejših vodnih virov, pripravljenost otrok na morebitne ponovne naravne nesreče in izboljšanje pravnih ter socialnih ukrepov za zaščito otrok. Vlagali smo v boljšo pripravljenost na morebitne ponovne naravne nesreče predvsem z decentralizacijo zdravstvene oskrbe, vodnih virov in izobraževanja ter krepitev le teh v lokalnih skupnostih, bližje družinam in otrokom.

UNICEF si prizadeva za boljšo pripravljnost lokalnih skupnosti na naravne nesreče, tako v JV Aziji kot tudi drugod po svetu.«    
 

Od nujne pomoči za preživetje do dolgoročne razvojne pomoči

Takoj po cunamiju je UNICEF zagotavljal nujno pomoč v obliki pitne vode, sanitarij in množičnega cepljenja za preprečevanje izbruha nalezljivih bolezni, ki se v kriznih razmerah hitro širijo. Na prizadeta območja je poslal zdravnike in zdravstvene delavce, zagotavljal zdravstvene pakete in zdravila.

Kljub katastrofalnim razmerah so bili zaradi izjemnih prizadevanj humanitarnih organizacij preprečeni izbruhi številnih nalezljivih bolezni. Vodne čistilne naprave, ki jih je UNICEF vzpostavil, še danes zagotavljajo pitno vodo milijonu prebivalcev v pokrajini Aceh. 

V sodelovanju z lokalnim Ministrstvom za socialna zadeve je UNICEF vzpostavil 21 posebnih centrov za otroke, ki so zaradi cunamija izgubili svoje starše ali bili ločeni od njih. Teh otrok je bilo 3.000. UNICEF je pomagal pri iskanju njihovih staršev in združitvi z njimi, kjer je bilo to mogoče. Otrokom je zagotavljal tudi psihosocialno pomoč.

UNICEF je organiziral tudi kampanjo »Nazaj v šolo«, ki je otrokom pomagala vrniti občutek normalnega življenja in lažjega premagovanja travm. Vzpostavil je 1.000 začasnih šol, usposobil 1.100 začasnih učiteljev in zagotovil 7.000 paketov »šol v škatli«, ki vključujejo šolske potrebščine in pripomočke za igro. 

Po prvotnem reševanju življenj in zagotavljanju nujne pomoči za preživetje je le to nadomestila dolgoročno usmerjena razvojna pomoč. UNICEF-ova prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega sistema so postavila temelje za izboljšano rutinsko cepljenje otrok, spodbujanje dojenja v kriznih razmerah in zajezitev malarije. 

UNICEF je vlagal v zgodnje izobraževanje otrok, kar je povečalo vključenost otrok v vrtčevsko vzgojo na 42 odstotkov v letu 2013. Lokalne oblasti nameravajo vzpostaviti en vrtec v vsaki vasi. 

Po načelu “obnovimo bolje kot pred katastrofo” je UNICEF zgradil 345 protipotresno varnih in otrokom prijaznih šol ter usposobil učitelje za boljšo pripravljenost na morebiten pojav novih naravnih nesreč. 

UNICEF je podprl vzpostavitev posebnega policijskega oddelka za ženske in otroke ter posebnega otrokom prijaznega sodišča, ki predstavlja pomembno pridobitev za indonezijski pravni sistem.