Umrljivost otrok se je od leta 1990 prepolovila

Zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, v prvem dnevu življenja še vedno umre milijon novorojencev letno

New York – UNICEF je danes predstavil poročilo Zavezani k preživetju otrok: Obnovljena zaobljuba; poročilo o napredku 2014, ki preučuje napredek, dosežen na področju preživetja otrok. Poročilo ugotavlja, da se je umrljivost otrok, mlajših od pet let, zmanjšala z 12,7 milijona v letu 1990 na 6,3 milijona v letu 2013. Skoraj 50-odstotni padec umrljivosti pomeni, da je vsak dan rešenih 17.000 otroških življenj. Kljub napredku pa četrti Razvojni cilj tisočletja s področja umrljivosti otrok ne bo dosežen leta 2015, temveč predvidoma šele 11 let kasneje. 

Poročilo Committing to Child Survival: A Promise Renewed 2014  progress report navaja, da je prvih 28 dni po rojstvu odločilnih za preživetje novorojencev. V prvih 28 dneh jih vsako leto umre 2,8 milijona, od teh milijon novorojencev že prvi dan življenja.  Večino teh smrti bi lahko preprečili z enostavnimi in cenovno ugodnimi zdravstvenimi ukrepi pred, med in po rojstvu. 

Poročilo opozarja na pomanjkljivosti v zdravstveni oskrbi nosečnic ter novorojencev ob porodu, ki odločilno prispevajo k umrljivosti novorojencev. Hkrati ponazarja tudi razlike med državami, bogatimi in revnimi prebivalci, glede dostopnosti zdravstvenih storitev za nosečnice in novorojence.

Nekaj ključnih ugotovitev:
Največji globalni napredek je bil dosežen na področju preživetja otrok. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, se je od leta 1990 skoraj prepolovila. Umrljivost otrok, mlajših od pet let, se je zmanjšala z 12,7 milijona v letu 1990 na 6,3 milijona v letu 2013, torej za 49 odstotkov. Stopnja umrljivosti otrok se zmanjšuje hitreje kot kdajkoli prej in predvsem med najrevnejšimi otroki v vseh svetovnih regijah. 
Kljub doseženemu napredku četrti Razvojni cilj tisočletja, skladno s katerim naj bi se umrljivost otrok od 1990 znižala za dve tretjini, ne bo uresničen do leta 2015, temveč šele 2026. 
Čeprav se je umrljivost otrok zaradi nalezljivih bolezni občutno zmanjšala, pa pljučnica, diareja in malarija še vedno ostajajo najpogostejši vzroki smrti otrok. 
Smrti novorojencev predstavljajo kar 44 odstotkov celotne umrljivosti otrok, mlajših od pet let. 
Skoraj polovica žensk v času nosečnosti ni deležnih niti štirih zdravstvenih pregledov, kar je minimalno priporočljivo število pregledov v obdobju nosečnosti.  
Zapleti ob porodu povzročijo četrtino vseh smrti novorojencev na svetu. V letu 2010 se je eden od treh novorojencev (približno 44 milijonov) rodil brez ustrezne zdravniške oskrbe ob porodu.  
Podatki kažejo, da pričetek dojenja v prvi uri po rojstvu zmanjša tveganje za smrt novorojenca za 44 odstotkov. Kljub temu več kot polovica novorojencev na svetu ni deležna prednosti, ki jih prinaša takojšnji začetek dojenja. 
Kakovostna zdravstvena oskrba je redka tudi pri materah in novorojencih, ki sicer koristijo zdravstvene storitve. UNICEF-ova raziskava 10 držav z visoko umrljivostjo je pokazala, da 10 odstotkov novorojencev, kjer je pri porodih sodelovalo zdravstveno osebje, po rojstvu ni bilo deležnih sedmih zdravniških pregledov, niti spodbujanja takojšnjega dojenja. Manj kot 10 odstotkov nosečnic, ki jih je sicer v času nosečnosti obiskalo zdravstveno osebje, ni bilo deležnih osmih nujno potrebnih zdravstvenih storitev pred porodom.   
Države z visoko umrljivostjo novorojencev imajo tudi pomanjkljivo poporodno nego mater. 
Novorojenci, katerih matere so mlajše od 20 let ali starejše od 40 let, imajo večjo verjetnost, da ne bodo preživeli. 

Poročilo ugotavlja, da stopnja izobrazbe in starost matere pomembno vplivata na preživetje novorojenca. Stopnja umrljivosti novorojencev, katerih matere niso izobražene, je skoraj dvakrat višja od stopnje umrljivosti novorojencev, katerih matere imajo vsaj srednješolsko izobrazbo. 

»Podatki jasno kažejo, da možnost preživetja novorojencev bistveno naraste, kadar imajo matere zagotovljen dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe med nosečnostjo in v času poroda,« je dejala Geeta Rao Gupta, namestnica izvršnega direktorja UNICEF-a. »Prizadevati si moramo, da so zdravstvene storitve v celoti izkoriščene in jih matere resnično uporabljajo. Vsak stik matere in zdravstvenega delavca je namreč izjemno pomemben. Posebno pozornost je potrebno nameniti doseganju najbolj ranljivih.«

V najmanj razvitih državah so neenakosti velike, še posebej na področju dostopa do zdravstvene oskrbe: nosečnice iz bogatejših gospodinjstev trikrat pogosteje rojevajo ob prisotnosti usposobljenega zdravstvenega osebja kot nosečnice iz revnejših gospodinjstev. Kljub tovrstnim neenakostim med bogatimi in revnimi, se umrljivost otrok vztrajno zmanjšuje povsod po svetu. V vseh regijah, razen v Podsaharski Afriki, umrljivost otrok, mlajših od pet let, med najrevnejšimi družbenimi razredi upada hitreje kot med bogatejšimi. 

»Izjemno spodbudno je, da se vrzel med bogatimi in revnimi na področju preživetja otrok zmanjšuje,« poudarja Gupta. »Izkoristiti moramo ta zagon in ga razširiti na programe, ki se osredotočajo na najrevnejša in najbolj marginalizirana gospodinjstva. To je tudi strategija, ki v sebi nosi potencial za reševanje največjega števila otroških življenj.«