Preprečevanje revščine in socialne izključenosti

Kljub zadostnemu razpoložljivemu nacionalnemu bogastvu te države dopuščajo, da določene skupine otrok padejo pod doseženo povprečno raven blaginje otrok. Temeljna nepravičnost je, če se vsem otrokom ne zagotovijo čim bolj enake možnosti za  polni razvoj njihovih potencialov. Praviloma vedno najhujše posledice ekonomske krize najbolj vplivajo na najbolj ranljive družine in njihove otroke.  Zato je še posebej pomembno "v težkih časih"  najprej zaščititi najrevnejše otroke. Zagotovitev celovitega integriranega pristopa v boju proti revščini in socialni izključenosti je ključnega pomena, saj  je neenakost posledica  kombinacije različnih  negativnih dejavnikov, ki med seboj delujejo interaktivno. Posebno pozornost je potrebno nameniti zagotavljanju ustreznih materialnih prihodkov, preprečevanju neenakosti na področju izobraževanja in zmanjševanju neenakosti na področju zdravja otrok.

UNICEF Slovenija je oblikoval posebno svetovalno skupino strokovnjakov s področja raziskovanja revščine in socialne izključenosti otrok, v okviru katere bo pripravil zagovorniški projekt usmerjen v preprečevanje obeh pojavov.

• izguba dela oz. zaposlitve

• pomanjkanje ustreznih ukrepov države, predvsem v obliki socialnih pomoči, socialnega zavarovanja  za primer brezposelnosti ter socialnih servisov

• gospodarske in politične razmere ter kulturno pogojene oblike predsodkov, ki preprečujejo, da bi se podpora splošnega mnenja revnim izboljšala.

Najpogostejši razlogi za revščino:

gospodarske in politične razmere ter kulturno pogojene oblike predsodkov, ki preprečujejo, da bi se podpora splošnega mnenja revnim izboljšala.

Prevelika neenakost med otroki negativno vpliva na blaginjo vseh socialnih skupin v družbi, tudi tistih ki dosegajo visoko stopnjo blaginje.

Če družba dovoli, da preveč otrok pade pod povprečno raven, to prinese za seboj dolgo listo praktičnih posledic in stroškov: neustrezno prehranjevanje in kronične strese pri otroku, ki vodijo v  dolgoročne zdravstvene  rizike in probleme ter pogostejše obiske zdravnikov;  slabši kognitivni razvoj in slabše dosežke na področju izobraževanja, ki vodijo v nižje pridobljena znanja in sposobnosti za delo ter nižjo produktivnost in zaslužek v odrasli dobi; pomanjkanje časa in starševske pozornosti,  ki vodijo v vedenjske težave, večjo zlorabo alkohola in druge odvisnosti, pogostejše soočanje s policijo in sodišči ...