Svet po meri otrok

Leta 2002 je v New Yorku potekalo Posebno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov o otrocih, ki je bilo takrat prvič namenjeno obravnavi pravic in položaja otrok.

Posebno zasedanje je bilo namenjeno pregledu napredka desetletnega izvajanja sklepov Svetovnega vrha za otroke, ki je potekal 1991 ter sprejemu novega globalnega dnevnega reda za varstvo in razvoj otrok in mladostnikov v 21. stoletju. Tako je bil v zaključku zasedanja, po napornem in dolgem (osemnajstmesečnem) usklajevanju sprejet zaključni dokument z naslovom Svet po meri otrok«, ki ga sestavljata Deklaracija in Program aktivnosti. V njem je določenih 10 ciljev, ki naj bi jih mednarodna skupnost dosegla v naslednjem desetletju, posamezne države pa so se zavezale, da pripravijo nacionalne Akcijske načrte za izboljšanje položaja otrok.

Zaključni dokument Svet po meri otrok izhaja iz tega, da je svet po meri otrok hkrati svet po meri vseh, da otroci niso strošek, temveč naložba v prihodnost kot tudi, da otroci niso le prehodnost, temveč tudi sedanjost, kar terja takojšnjo akcijo.

V Sloveniji se lahko pohvalimo z zadovoljivim odnosom do otrok. Še vedno pa imamo otroke in tudi skupine, ki ne morejo polno uživati pravic, čeprav so zapisane v konvenciji. Naša dolžnost je, da za izboljšanje njihovega položaja storimo največ. Zato moramo – ne le, da bi zadostili mednarodnim obvezam, temveč predvsem zaradi otrok v Sloveniji, sprejeti in začeti uresničevati nacionalni Akcijski načrt za izboljšanje položaja otrok, ki mora, na podlagi Resolucije Svet po meri otrok, slediti vladnemu Programu Republike Slovenije  za otroke in mladino 2006-2016.

Vlada RS je v letu 2006 sprejela Program za otroke in mladino 2006-2016, leta 2008 pa je bil pripravljen tudi osnutek Akcijskega načrta za izvajanje tega dokumenta v obdobju 2007-2009. Kljub temu pa Akcijski načrt, ki bi moral slediti temu dokumentu, še ni bi sprejet, kljub temu da je nujno potreben za zagotavljanje konkretizacije uresničevanja programa v korist otrok in mladine v Sloveniji. Poleg tega bo predstavljal konkreten in obvezujoč dokument, saj bo v njem prepoznana odgovornost slehernega akterja v družbi – vlade, državne uprave, lokalnih skupnosti, javnih zavodov, gospodarstva, medijev, civilne družbe in nevladnih organizacij,  posameznikov in neposredno tudi otrok.

• Zdravstvena politika
• Družinska politika
• Vzgojno-izobraževalna politika
• Socialna politika
• Politika posebne družbene skrbi
• Politika zaščite pred zanemarjanjem, nasiljem in zlorabo
• Politika zaščite pred drogami
• Politika prostočasnih aktivnosti
• Prostorska politika
• Kulturna politika